pravorečje

Pravorečje je zelo široko in zahtevno poglavje knjižnega jezika.
Zakaj je tako, bo kdo radoveden. Zato, ker se v pravorečju mrtvi
pisni jezik v knjigah, ki se nerad spreminja, srečuje z živimi jeziki,
ki se ves čas spreminjajo; slišimo jih le po narečjih in pokrajinsko-mestnih govorih. Knjižni jezik hoče biti čim bolj trajen in
nespremenljiv, živi jeziki so pa kot drhteča žolca, ki se nenehno
prilagaja svojemu okolju.

V pravorečju smo bolj neenotni kot enotni

4. 05. 2018, 9:05