Vreme kroji razpoloženje, presojo in sproža bolečine
Ni neobičajno, da mnogi tožijo nad počutjem, ko se pripravlja sprememba vremena. Poleg glavobolov in bolečin v sklepih so zlovoljni, razdražljivi, utrujeni. Vpliv biovremena na počutje in zdravje ljudi že leta proučuje mag. Tanja Cegnar iz Agencije RS za okolje.
BIOMETEOROLOGIJA> Del strokovnega dela posveča tudi tem vprašanjem in na pričakovane vplive opozarja javnost v sklopu vremenskih napovedi. Povprašali smo jo, kako sta počutje in zdravje ljudi povezana z različnimi vremenskimi spremembami.
Bolečine v hrbtenici in sklepih, glavobol, bolečine na mestu nekdanje poškodbe, rane, brazgotine po operaciji, splošno slabo počutje, omotica so tegobe, ki tarejo veliko ljudi ob spremembi vremena. Po eni od ameriških raziskav ima tegobe z zdravjem že vsak tretji prebivalec našega planeta. Zdravniki opažajo, da se te težave pojavljajo zlasti pri ljudeh z bolj občutljivim organizmom, težavami s krvnim obtokom, pri kroničnih bolnikih s težavami s srcem, dihali, živci in duševnim zdravjem.
Mag. Tanja Cegnar, med drugim strokovnjakinja za biometeorologijo, se je zanjo strokovno usposabljala v Italiji, Nemčiji in ZDA. Strokovnjaki za biometeorologijo človeka so povezani v mednarodnem združenju za biometeorologijo. V njem so poleg strokovnjakov za vplive vremena in podnebja na ljudi tudi strokovnjaki za vplive na rastline in živali.
Gre za organizacijo International Society of Biometeorology, kjer je ta mandat Tanja Cegnar članica upravnega odbora. “Mednarodno sodelovanje na tem področju je zelo dobro. Imela sem priložnost spoznati in sem zato lahko začela uporabljati različne pristope za vrednotenje vpliva vremena na ljudi,” pojasnjuje Cegnarjeva.
Mnogi, ki jih pestijo hude migrene, zanje krivijo vremenske spremembe. Ena od raziskav v ZDA navaja, da so migrene povezane z vremenom in zračnim tlakom. Opazili so, da se pojavlja več glavobolov v dveh do treh dneh po padcu zračnega tlaka. Ta naj bi vplival na možgansko tekočino.
Okrepljen vpliv ob bolezni
Sogovornica navaja, da se lahko pojavi začasna povečana občutljivost na vremenske spremembe “ob oslabitvi organizma zaradi bolezni, utrujenosti ali izčrpanosti, oziroma ob preobremenitvi s stresom.”
Pritrjuje splošnemu spoznanju, da so vremensko pogojene težave pogostejše po 40. letu starosti in pri kroničnih bolnikih.
Vreme občutijo tudi zdravi
O vremenskih vplivih na počutje in zdravje ljudi so bile doslej opravljene že mnoge strokovne raziskave. Slednje so si enotne v ugotovitvi, da tudi zdravi ljudje najpogosteje zaznavajo spremembe vremena, zato jih ob tem pestijo različne zdravstvene težave.
“Pred spremembo vremena imamo, denimo, največ težav z zbranostjo in razpoloženjem. To opazimo ob toplem jugozahodnem vetru (ob morju tedaj piha jugo), in to že precej preden nas dosežejo padavine. Prav tako je značilen občutek nelagodja pred nevihto. Pri sicer zdravih ljudeh se vremensko pogojene težave lahko kažejo v obliki potrtosti, nejevolje, razdražljivosti, manjše zbranosti, glavobola, pa tudi kot motnje v spanju, utrujenost brez pravega vzroka, spremeni se občutljivost na alkohol in zdravila. V takšnem vremenu so značilne bolečine pri že zaceljenih poškodbah, človeka dajejo celo zelo močne bolečine. To je le nekaj znakov, ki so vselej zelo individualni,” našteva strokovnjakinja.
Nekateri občutijo le nekaj izmed navedenih težav, lahko le eno od njih. “Tudi intenzivnost zaznavanja se spreminja,” pristavlja Cegnarjeva. “Ko se vremenske razmere, ki jih spremljajo opisane težave, spremenijo, pa te težave minejo same od sebe.”
Ob napadu vrtoglavice zaradi spremembe zračnega tlaka pomaga akupresura, ki jo lahko opravlja vsakdo sam. Gre za nežno pritiskanje in masiranje notranjega dela na podlahti, tri prste povprek pod pulzom. Masaža naj bi trajala štiri minute. Tudi pri vse hujšem glavobolu naj bi nežno nekaj minut masirali predel senc na glavi. Uporabite lahko kapljico melisinega olja.
Žrtve zlasti kronični bolniki
Vremenske spremembe še posebej občutijo kronični bolniki. Tanja Cegnar pojasnjuje: “Pri slednjih se lahko okrepijo bolezenski znaki kroničnih bolezni. Vemo, da so nekatere bolezni takšne, da se počutje in potek bolezni pogosto odzivata na vremenske vplive. Mednje sodijo glavoboli, depresije, motnje spanja, migrene, embolije, astmatični napadi, kolike, visok krvni tlak, epileptični napadi, angina pektoris, tromboze, nizek krvni tlak, bronhitis, srčna insuficienca in pljučnice.”
Ob tem opozarja, da se vse skupine kroničnih bolnikov na vremenske razmere ne odzivajo enako: “Razmere, ki so ugodne za ljudi s težavami zaradi nizkega krvnega tlaka (po prehodu hladne fronte), so neugodne za ljudi s težavami zaradi visokega krvnega tlaka. Seveda velja tudi obratno - ob topli fronti in pred hladno fronto imajo težave ljudje z nizkim krvnim tlakom. Po prehodu hladne fronte se okrepijo tudi kolike, pogostejši so krči, težave z revmatoidnim artritisom, pa tudi veliko bolezni dihal se odzove z okrepljenimi znaki.”
Posebnost Primorja
Ne le ob kronični bolezni, temveč že ob predispoziciji za zdravstvene težave se po navedbah sogovornice bolezenski znaki okrepijo ali pa se tedaj prvič pojavijo.
“Vremenske razmere so le dodatni dejavnik, ki lahko nastop bolezni ali njeno poslabšanje še pospeši. Vreme ni vzrok za nastanek bolezni. Zdravnik lahko vremensko odvisnemu pacientu svetuje, naj se izogiba dodatnih obremenitev med obtežilnimi vremenskimi stanji, mu predpiše ustrezno zdravljenje, da bi ga zaščitil pred možnimi posledicami vremenskih vplivov v obdobjih, ko vreme nanj deluje obtežilno,” izpostavlja Tanja Cegnar.
Opozarja še na ugotovitev, ki je javnosti manj znana: “Poleg vremenskih sprememb na nas močno vplivajo tudi toplotne razmere in onesnaženost zraka. V Primorju je velika toplotna obremenitev pogostejša kot drugod po Sloveniji, prav tako je tod pogosteje zaznati visoko stopnjo onesnaženosti zraka z ozonom. Vremenske razmere vplivajo na koncentracije ozona in drugih onesnaževalcev v zraku, prav tako tudi na sproščanje in širjenje cvetnega prahu po zraku. Vse te obremenitve se ne le seštevajo, ampak je njihov skupni učinek močnejši kot zgolj seštevek posameznih vplivov.”
Potreba po soncu in vpliv letnih časov
Pri dejavnikih, ki vplivajo na počutje in zdravje je treba upoštevati tudi pomen sončnih žarkov. “Slednji nas spodbujajo in vabijo k aktivnosti. Na daljše pomanjkanje sončnega vremena se mnogi ljudje odzovejo s potrtostjo in slabim razpoloženjem.”
Ob tem omenja severne dežele, kjer se soočajo z zimsko depresijo zaradi pomanjkanja sonca: “Zdravijo jo s terapevtskim izpostavljanjem svetlobi, podobni sončni.”
Na počutje poleg sprememb vremena odločilno vplivajo tudi letni časi. “Da je res tako, potrjujejo obsežni podatki o obolevnosti za posameznimi vrstami bolezni, kar vedo tudi zdravniki,” dodaja sogovornica.
Vreme in promet
Kot zanimivost omenja še dokaj svežo slovensko raziskavo, ki je vzela pod drobnogled vpliv vremena na prometno varnost.
Po besedah Tanje Cegnar vremenski vplivi botrujejo povečani razdražljivosti, glavobolom in migrenam, posamezne razmere prispevajo k hitrejši utrujenosti, kar vse vpliva tudi na varnost v prometu. “Izkazalo se je tudi, da je pogostost hujših prometnih nesreč večja ob nekaterih značilnih (obremenilnih) vremenskih razmerah. Presenetila pa nas je ugotovitev, da so zaznali nekoliko več nesreč tudi ob hitrem izboljšanju vremena, ki na počutje deluje spodbudno. Nekateri tedaj očitno precenijo svoje vozniške sposobnosti,” meni biometeorologinja.
JASNA ARKO
