Venezuelski naftni obrati v napadih nepoškodovani
Proizvodnja nafte in rafinerije v Venezueli v današnjih ameriških napadih niso bile poškodovane, so za Reuters potrdili viri blizu državnega energetskega podjetja PDVSA. Venezuela je sicer država z največjimi zalogami nafte na svetu, a je proizvodnja zaradi slabega upravljanja, pomanjkanja naložb in sankcij glede na zaloge skromna.
CARACAS • Venezuela ima v lasti približno 17 odstotkov svetovnih rezerv nafte oziroma 303 milijarde sodov, kar je več kot vodilna članica Organizacije držav izvoznic nafte Opec Savdska Arabija, podatke londonskega Energy Institute povzema Reuters.
Njene rezerve so sestavljene večinoma iz nafte v orinoškem pasu v osrednji Venezueli. Južnoameriška država je bila skupaj z Iranom, Irakom, Kuvajtom in Savdsko Arabijo ustanovna članica kartela Opec. V 70. letih prejšnjega stoletja je proizvedla 3,5 milijona 159-litrskih sodov dnevno, kar je v tistem času predstavljajo sedem odstotkov celotne svetovne proizvodnje.
Sprememba režima bi lahko vodila v večjo proizvodnjo
Leta 2010 je proizvodnja padla pod mejo dveh milijonov sodov dnevno, lani jih je v povprečju proizvedla približno 1,1 milijona.
"Če bodo dogodki na koncu privedli do spremembe režima, bi lahko to sčasoma vodilo v večjo proizvodnjo, a bo trajalo nekaj časa, da si proizvodnja v celoti opomore," je današnje ameriške napade na Venezuelo in morebitne posledice za naftni trg komentiral Arne Lohmann Rasmussen iz Global Risk Management.
Analitik MST Marquee Saul Kavonic se je strinjal, da bi se lahko izvoz venezuelske nafte ob uspešni spremembi režima povečal. Ob tem je dodal, da se morajo sankcije zoper Venezuelo končati, prav tako se morajo v državo vrniti tuje naložbe. Vodja geopolitičnih analiz pri Rystad Energy Jorge Leon pa je podčrtal, da primeri prisilne spremembe režima, kot sta bili libijska in iraška, kažejo, da se razmere na področju oskrbe z nafto redko hitro stabilizirajo.
ZDA nekoč glavni kupec venezuelske nafte
Venezuela je naftno industrijo nacionalizirala v 70. letih prejšnjega stoletja in ustanovila podjetje Petroleos de Venezuela S.A. (PDVSA). V 90. letih prejšnjega stoletja je država sektor odprla tujim naložbam. Med drugim so ustanovili skupna podjetja z ameriškim Chevronom, italijanskim podjetjem Eni, francoskim Totalom in ruskim Rosneftom.
Glavni kupec venezuelske nafta so bile nekoč ZDA. Ameriška podjetja, ki so še danes med vodilnimi svetovnimi proizvajalci, so venezuelsko surovo nafto iz prvih najdišč črpala v 20. letih 20. stoletja, številne ameriške rafinerije pa so bile zasnovane in so še vedno opremljene posebej za predelavo težke surove nafte, ki je Venezuela premore v izobilju.
Venezuela je leta 2005 v ZDA izvozila tudi do 60 milijonov naftnih sodov mesečno. Stvari so se drastično spremenile, potem ko je socialistični voditelj Hugo Chavez leta 2007 sprejel ukrepe za nadaljnjo nacionalizacijo industrije in zasegel premoženje ameriških podjetij.
ZDA si lastijo ameriško celino
Po uvedbi ameriških sankcij je glavna destinacija venezuelske nafte postala Kitajska. Izvoz je zastal decembra lani, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal blokado vseh plovil, ki vstopajo ali izstopajo iz države.
Po mnenju venezuelskega profesorja naftnega gospodarstva Carlosa Mendoze Potelle dejanja Washingtona verjetno "niso povezana le z nafto", temveč si ZDA lastijo ameriško celino. "Gre za delitev sveta med Združenimi državami Amerike, Rusijo in Kitajsko," je dejal.