Svet je velik in svet niso le ZDA

WASHINGTON > Za več deset držav od konca tedna veljajo nove, do 41-odstotne splošne carinske stopnje za uvoz blaga v ZDA. Evropska komisija pričakuje, da bo 15-odstotna carinska stopnja na večino izdelkov iz EU začela veljati v petek. S Kitajsko vsaj do jutri še velja trgovinsko premirje. Da so zadnje carine začele veljati, je na svojem družbenem omrežju Truth Social potrdil predsednik ZDA Donald Trump. “Polnoč je. Milijarde dolarjev od carin sedaj pritekajo v Združene države Amerike,” je zapisal.

Donald Trump je aprila najprej napovedal tako imenovane vzajemne carine na uvoz z vsega sveta. Za večino držav je določil 10-odstotne carine, za nekatere najpomembnejše partnerice, tudi EU, pa precej višje. Vendar je uvedbo nato najprej odložil do 9. julija, nato do 1. avgusta in slednjič do 7. avgusta. Okvirni dogovor med EU in ZDA sta Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen potrdila 27. julija. Med drugim vključuje uvedbo 15-odstotnih carin na uvoz večine blaga iz EU v ZDA.

Maks Tajnikar

profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani

“Zanimivo je, da Trumpu nihče ne uspe razložiti, da carine plačajo Američani - lahko neposredno kot potrošniki, lahko prek uvoznih podjetij v ameriški in tuji lasti. Carin ne plačajo države, katerih izvoz v ZDA je obremenjen s carinami.”

Svet niso le ZDA

EU zagotovo ne sme uvajati radikalnih povračilnih carin in drugih ukrepov. EU uvaža iz ZDA nafto, plin, medicinsko blago, transportno opremo, elektrarne, gorivo za elektrarne in seveda storitve, veliko storitev. “To potrebuje in nobenega smisla nima državljane Evrope obremenjevati s carinami. Te proizvodnje sami nimamo, ameriški uvoz nikogar ne ogroža in jaz bi tu carine nasploh odpravil. ZDA pa iz EU uvažajo medicinsko blago, avtomobile in zelo različne stroje. Zdi se mi, da nihče v EU še ni pomislil na izvozne carine, kar bi lahko podžgalo carinsko vojno med EU in ZDA. Za EU bi pa bilo sploh bolje, da poišče nove trge za te proizvode. Svet je velik, svet niso le ZDA, kot napačno misli Donald Trump,” poudarja ekonomist Maks Tajnikar.

Ivanc: Trump je prepričan, da s tem povečuje investicije

Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS, v pojasnilu za Večer ocenjuje, da je ameriški predsednik trdno prepričan, da višje carinske stopnje lahko povečajo investicije v realno proizvodnjo v ZDA, ob tem, da naj bi višje breme carin plačali dobavitelji iz tujine. Delež proizvodnje v ameriškem bruto domačem proizvodu (BDP) se znižuje in znaša le še približno osem odstotkov, kar odraža visoko razvito storitveno gospodarstvo, ki je zaradi statusa dolarja kot glavne rezervne valute (to je krepilo dolar proti drugim valutam) dodatno izgubljalo na konkurenčnosti. Zato sta šibek dolar in nizke obrestne mere dodatna cilja ameriške administracije.

Bojan Ivanc

glavni ekonomist GZS

“Če podatki o inflaciji ne bodo kazali rasti cen, bo Trump to politiko nadaljeval.”

“Vseh teh ciljev hkrati ZDA ne morejo doseči, ker je to skregano z ekonomsko logiko. Če jim bo sčasoma res uspelo zgraditi nove sodobne proizvodne kapacitete, ki bodo nadomestile del uvoza ali celo okrepile izvoz, bo to vodilo v močno rast dolarja; zelo verjetno bo tudi pospešilo inflacijo in edina opcija bo povečanje migracij iz Južne Amerike,” razlaga Bojan Ivanc.

Podatki o uvozu blaga (FOB, pred carinami) so po njegovih besedah pokazali, da tuji dobavitelji zaradi višjih carinskih stopenj niso zniževali cen, kar pomeni, da so strošek carine nase prevzeli ameriški uvozniki. Uvoz blaga pa se je v zadnjih mesecih umiril, predvsem zaradi višje rasti uvoza v obdobju pred prvo uveljavitvijo carin.

Celoten uvoz potrošniškega blaga, ki ga kupijo neposredno ameriška gospodinjstva, predstavlja le pet odstotkov potrošniške košarice, kar pomeni, da dražje uvoženo blago ne vpliva preveč na inflacijo. “Pri merjenju te moramo opozoriti na spremembo njenega merjenja v ZDA, ki je zdaj manj natančna. Vseeno je veliko uvoženega blaga B2B namenjenega kasnejši obdelavi in ta del dražjih izdelkov bo sčasoma vplival na rast cen tudi pri domačih, ameriških proizvajalcih, kar bo vplivalo na rast cen z zamikom,” pravi Bojan Ivanc.

Ocenjuje, da bo ameriški predsednik pozoren na podatke o inflaciji v ZDA in v kolikor ti ne bodo kazali rasti cen, bo to politiko nadaljeval. Trenutno je večja verjetnost, da bo uvedel nove, sektorske carinske stopnje, pri čemer je napovedal 100-odstotno carinsko stopnjo na polprevodnike (čipe), v kratkem pa se lahko odloči za uvedbo carinske stopnje na zdravila, ki bi po njegovih navedbah lahko znašala celo okoli 250 odstotkov.

EU ima le dve možnosti

EU bi po mnenju Bojana Ivanca morala nadaljevati pripravo tretjega paketa ukrepov, ki bo naslavljal uvoz ameriških IT-storitev. Prav tako je zaradi posrednega učinka carinskih stopenj v ZDA podvržena večji konkurenci azijskega blaga. S tega vidika ima v osnovi le dve možnosti. Prva je, da uvede višje carinske stopnje na blago iz Azije, da prepreči škodo pri svoji proizvodnji. Druga pa je, da doseže z ZDA ugodnejši dogovor v primeru resnosti grožnje s katerim od treh paketov sankcij. Tretja možnost bi bila še uvedba posebnih subvencij za prizadete evropske industrije.

“Ob tem ne smemo pozabiti, da je tudi varnost del vezanega dogovora z ZDA, poleg trgovinske menjave in zavez o investicijah in odkupu energentov od ZDA, kar pomeni, da bi se lahko v tem primeru pojavile težave z dobavo ali celo uporabo ameriškega orožja v Evropi, kar je na kratek rok pomembno geopolitično tveganje, ki si ga pravzaprav nihče ne želi. Posledično ocenjujem kot majhno verjetnost, da bi EU-27 uvedla katerega od paketov recipročnih carin,” pravi Bojan Ivanc.

Tajnikar: Ne razume in ne pozna

Donald Trump bo carine uporabljal kot svojo ključno politiko do konca svojega mandata, je povedal profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Maks Tajnikar. Drugih ukrepov ekonomske politike po njegovih besedah sploh ne pozna, tragedija za ves svet pa je, da tudi carin ne razume. Uporablja jih za doseganje ekonomskih ciljev (znižanje primanjkljajev v blagovni menjavi s tujino in državnem proračunu), za delanje zasebnih uslug, kot je poskus pomilostitve nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara v Braziliji, in za končanje vojn, kot so trenutne grožnje Indiji in Kitajski.

“Največ, kar bi mogoče še poskušal ob carinah, bi lahko bilo znižanje notranjih davkov. Zanimivo je, da mu nihče ne uspe razložiti, da carine plačajo Američani - lahko neposredno kot potrošniki, lahko prek uvoznih podjetij v ameriški in tuji lasti. Carin ne plačajo države, katerih izvoz v ZDA je obremenjen s carinami. Te imajo lahko škodo le v obliki manjše prodaje, kar pa pomeni, da Američani tudi manj kupujejo, manj plačujejo carine in v manjši meri polnijo državni proračun. Res pa je, da znižujejo uvoz in uravnotežajo blagovno (ne trgovinsko) bilanco," pojasnjuje profesor Tajnikar.

Po njegovi razlagi Donald Trump izvaja to politiko ob domnevi, da bodo carine tudi vrnile v ZDA različne proizvodnje. Ne boji se povračilnih ukrepov v obliki višjih carin na ameriško blago, ker ga veselijo carinski petelinji boji, ki nikomur ne koristijo, on pa si vedno lahko izmisli še višje in še bolj nesmiselne carinske stopnje. Pri tem se ne zaveda, da premiki proizvodnje iz Mehike ali Afrike v ZDA ob višji ceni delovne sile pomenijo manj konkurenčno in dražjo proizvodnjo v ZDA za ameriške kupce, ki je manj konkurenčna tudi na tujih trgih, pravi Maks Tajnikar.

Še posebej pa je po njegovih besedah za ZDA nevaren nov tip povezovanja svetovnega gospodarstva: Brazilija se je pač ob pobalinsko visokih carinah na kavo odločila slednjo v celoti prodati Kitajski. “BRICS je že danes gospodarsko večji od ZDA in v resnici ogroža dolar kot svetovno valuto. Zdi se mi, da se Indija požvižga na carinsko kaznovanje zaradi uvoza in predelave ruske surove nafte,” ugotavlja profesor Tajnikar.

Ameriški veletrgovci so že napovedali dvig cen v maloprodaji.Profimedia