Spominska slovesnost ob obletnici smrti Guličeve Rozalije

OPČINE> V spomin na ta dan ostaja le še spominska plošča v središču vasi, pod katero vsako leto položijo venec; drevesa, na katerega je bila obešena Rozalija Kos leta 1944, pa danes ni več, pove Stanka Hrvatin iz Organizacije vsedržavnega združenja partizanov Italije, iz Sekcije Opčine Bani Ferluga Piščanci.

Hrvatinova se kot takratna šolarka dobro spominja dogodka: “Videla sem jo takoj zjutraj, ko sem se s tramvajem odpravljala v šolo. Rozalija je vsem na očem tam visela še kar dva dni, za povrh vsega pa je imela okoli vratu še obešen napis Ich bin Bandit.” Po tem so jo prepeljali na tržaško pokopališče, kjer je pokopana.

Rozalija Kos se je rodila v Vrhovljah, kasneje se je poročila in prevzela priimek Kocjan. Rodila je šest otrok, od tega so bili trije sinovi v partizanih.

Pomembno je pripomogla k razvejanosti kurirske mreže na območju med Trstom in Krasom, pojasnjuje Stanka Hrvatin, tudi sama kurirka. Še zdaj se pravzaprav ne ve, kako so Nemci izvedeli za delovanje Rozalije Guličeve, kot je ostala v spominu po hišnem imenu. Stanka Hrvatin pojasnjuje: “Ali je šlo izdajo ali je sama o svojem delovanju povedala napačni osebi, ni še razčiščeno, vemo pa, da so jo ujeli na openskem tramvaju.” Kot je napisano na spominski plošči, je bil namen nacistov ustrahovanje ljudi in izkoreninjenje upora med njimi, dosegli pa so ravno nasprotno, je prepričana Stanka Hrvatin: “Mlade kurirke smo po tem dogodku začele še z večjo vnemo sodelovati.”

Prireditev je vodila Iscra Katerina, članica taborniškega roda Modri val. Ta tudi vsako leto poskrbi za obeležitev spomina na Rozalijo Kos in ostale junake druge svetovne vojne. Recital pa so pripravili učenci osnovne šole Franceta Bevka. “Zdi se mi zelo pomembno, da pri takih komemoracijah sodelujejo mladi,” je še povedala Stanka Hrvatin.

PETRA MEZINEC