Prva velikanka z vzdevkom “čista”
Francoski ladjar CMA CGM je prvi kontejnerski ladjar na svetu, ki ima v floti velikanko z okolju prijaznejšim gorivom: poganja jo utekočinjeni zemeljski plin. Pred nekaj dnevi je splovil prvo tovrstno ladjo za 23.000 kontejnerskih enot TEU. Dolga je 400 metrov in široka 61 metrov.
MARSEILLE > Še osem sestrskih ladij pa CMA CGM že gradi v ladjedelnici v kitajskem Šanghaju in jih bo dobil postopno v prihodnjem letu. Francoski ladjar, ki ima v floti sicer 528 ladij, je tako prvi med kontejnerskimi ladjarji začel uresničevati tranzicijo pomorstva v okolju prijaznejši pogon tudi za tako velike ladje.
V CMA CGM naštevajo, da se na ladjah, ki jih poganja utekočinjeni zemeljski plin, zmanjšajo izpusti žveplovih oksidov in trdnih delcev za 99 odstotkov, dušikovih oksidov za 85 odstotkov in ogljikovega dioksida za 20 odstotkov. Takšna je tudi njihova nova ladja, ki so jo poimenovali Jacques Saadé po ustanovitelju podjetja.
S 1. januarjem začne veljati zmanjšanje izpustov za ladje
“S to ladjo dokazujemo, da je preoblikovanje ladjarstva uspešno, če vsi akterji sodelujejo. Tlakujemo pot globalnemu pristopu, v katerem gospodarska rast in konkurenčnost lahko sobivata s trajnostno naravnanostjo in bojem proti klimatskim spremembam,” je ob splovitvi povedal predsednik uprave CMA CGM Rodolphe Saadé.
Ladjar iz Marseilla je pred nedavnim sporočil tudi odločitev, da prav nobena od njegovih ladij ne bo plula po severnomorski sibirski poti med Azijo in Evropo, ki je zdaj dostopna prav zaradi posledic globalnega segrevanje s taljenjem ledu.
Po nekaterih podatkih naj bi 15 največjih ladij na svetu s klasičnim ladijskim gorivom prispevalo več emisij dušikovih in žveplovih oksidov kot vsi avtomobili skupaj. S 1. januarjem prihodnje leto pa začne veljati strožja zakonodaja glede izpustov žvepla v težkem ladijskem gorivu: po novem ne bodo smeli preseči 0,5 odstotka, zdaj je dovoljena meja 3,5 odstotka.
Devet “čistejših” kontejnerk ladjarja CMA CGM bo plulo med Daljnim vzhodom in severno Evropo. Takšne velikanke bi sicer lahko pristale tudi ob kontejnerskem pomolu v Kopru in bi jih z največjimi dvigali lahko raztovorili, a ne bi smele biti polno naložene. V Kopru sicer zdaj pristajajo kontejnerske ladje, ki lahko nosijo največ 15.000 TEU kontejnerjev.