Presenetljvi razplet volitev na Nizozemskem potrjuje trend zadnjih mesecev: meteorski vzpon liberalcev in Jettna

Letos so najprej volili v Kanadi in v Avstraliji. V Kanadi se je obetala gladka zmaga konservativcev z Pierreom Poilievreom na čelu, ki je zagovarjal stališča podobna Donaldu Trumpu. Ko je ta začel s carinsko vojno, se je javno mnenje v dveh mesecih znova obrnilo v prid vladajočim liberalcem in novemu vodji stranke Mark Carneyu, ki je na čelu vlade začel z čezatlantsko okrepitvijo odnosov z EU. V Avstraliji je kazalo na tesen izid med vladajočimi laburisti in konservativci. Na volitvah pa je še bolj prepričljivo kot nazadnje slavila vladajoča stranka premiera Anthonyja Albaneseja.

Wildersa so se hitro nasitili

Nizozemske volitve pa so kot kaže neke vrste znanilec politične podobe zahodnega dela Evrope. Mimo vseh napovedi je leta 2023 slavila skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa. To je bil začetek novega vzpona desničarskih populistov na Švedskem, Finski, Belgiji, Portugalskem, Nemčiji, Franciji in na volitvah za evropski parlament.

Wilders se je poleti umaknil iz vladne koalicije, zato so morali Nizozemci znova na volišča, kjer pa so izidi znova demantirali predvolilne ankete. Po skoraj vseh preštetih glasovih za 14.000 glasov vodi liberalna stranka Demokrati 66, takoj za njo je Wildersova PVV. V 150-članskem parlamentu jima pripada po 26 poslanskih sedežev. Danes bodo prešteli še glasove po pošti, ki bodo dokončno potrdile rezultat. Wilders, ki je kampanjo znova gradil na migracijah, je največji poraženec, saj je njegova stranka izgubila 11 poslancev, takoj za njim pa nekdanji evropski komisar Frans Timmermans, vodja zeleno-liberalnega zavezništva Groenlinks/PvdA. Obe stranki sta se namreč v anketah borili za prvo mesto. Timmermans je odstopil že v volilni noči.

V dveh letih potrojili poslance

Jetten ima trenutno najboljše možnosti za oblikovanje vlade. Volivce je očitno prepričal s pozitivnim sporočilom in mladostno energijo. Proevropski liberalec, ki ne skriva istospolne usmerjenosti, je v zadnjih dneh kampanje močno pridobil na podpori. V manj kot dveh letih je svojo socialno liberalno stranko D66 popeljal s petega mesta v vrh nizozemske politike. D66 je potrojil število poslancev v primerjavi s prejšnjimi volitvami. Nepričakovano dobro pa se odrezala nekdaj vodilna desnosredinska Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD), ki jo je do leta 2023 vodil sedanji šef Nata in dolgoletni premier Mark Rutte, ki bi lahko s 23 sedeži sodelovala pri sestavljanju nove vladne koalicije. •