Najdaljša urbana žičnica v Evropi

PARIZ > Žičnice so pomemben del prevoznega sistema v južnoameriških mestih La Paz, Quito in Medellin. V Andih so zaradi goste poseljenosti na strmih pobočjih z veliko višinsko razliko žičnice dobra in poceni rešitev, v Medellinu pa so jih načrtovali tudi kot orodje za zmanjševanje socialne neenakosti, ker so povečale dostopnost in »odprle« revne četrti. Najbolj razvejano mrežo ima La Paz, kjer je kar deset žičnic s skupno 26 postajami.

V kolumbijskem Medellinu so žičnice tudi socialno orodje proti revščini.

Foto: Profimedia

Hitro umeščanje in integracija

Urbanih žičnic je nekaj tudi v Evropi, denimo v Brestu in Toulouseu v Franciji, v Londonu, v nemškem Koblenzu, v portugalskem Portu, v Bolzanu in Genovi v Italiji … Nekaj urbanih žičnic je turistična atrakcija, za žičnice kot učinkovit način mestne mobilnosti pa se ogrevajo v številnih urbanih okoljih. Razlogi so minimalen odtis na tleh in hitrejše umeščanje v prostor, kratek čas gradnje ter enostavna integracija v obstoječo infrastrukturo, nenazadnje pa tudi nižji stroški od konvencionalnih prometnih rešitev.

V Sloveniji je živa zamisel o urbani žičniški povezavi med zgodovinskim mestnim jedrom ob morju in naselji na pobočjih Markovca. Gre za eno od možnih rešitev za premoščanje klifa med Semedelo in Žusterno, s čimer bi pomembno razbremenili prometni pritisk na mestno jedro in parkirišča na njegovem obodu. Zamisel ni nova, prvič se je v koprskih prometnih razpravah pojavila že pred četrt stoletja.

Urbane žičnice so lahko obenem transportno sredtvo in turistična atrakcija. Na fotografiji je portugalski Porto.

Foto: Profimedia

Podaljšek metroja

Žičnica Câble C1 na obrobju Pariza je dopolnitev obstoječe prometne infrastrukture na območju z 20.000 prebivalci in 6000 delovnimi mesti, začne pa se ob postaji podzemne železnice linije 8 in pomeni njeno svojevrstno nadaljevanje. Mestna žičnica avstrijskega proizvajalca Doppelmayr je dolga 4,5 kilometra in ima 105 kabin, ki sprejmejo po 10 potnikov. Vožnja po celotni trasi s petimi postajami traja 18 minut, kar je dvakrat hitreje od prejšnje najhitrejše transportne rešitve. Izgradnjo, ki je trajala tri leta, so financirali regionalne oblasti in EU, skupaj je projekt stal 138 milijonov evrov.

“Câble C1 si je že pridobila izjemno priznanje kot inovativna rešitev za mestno mobilnost - ne le v Evropi, ampak po vsem svetu. Ponosni smo, da naša tehnologija prispeva k trajnostni krepitvi prometnega omrežja v pariški regiji,” je ob otvoritvi povedal Arno Inauen iz Doppelmayrja, največjega proizvajalca žičnic na svetu, ki delujejo v kar blizu 100 državah. V regiji Ile-de-France načrtujejo nove žičniške povezave. “Na vrhuncu podnebne krize je naša odgovornost, da prebivalcem regije Île-de-France zagotovimo resnične alternative, tako da preprosto okrepimo obstoječe proge in ustvarimo nove povezave,” pa o projektu pravi Valérie Pécresse, predsednica regije Île-de-France.•