Evropski uniji 15-odstotne carine, ZDA pa 1350 milijard

GLASGOW > Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump sta se dogovorila o enotni 15-odstotni carinski stopnji za večino blaga, uvoženega iz EU v ZDA, obenem pa napovedala postopno odpravljanje nekaterih drugih trgovinskih ovir.

Trump: Dogovor je dober za vse

“Dosegli smo dogovor. To je dober dogovor za vse,” je po srečanju v njegovem letovišču Turnberry na Škotskem dejal Trump in dodal, da je EU privolila, da na ameriško blago ne bo carin. Dogovor vključuje tudi ničelno carinsko stopnjo za trgovanje z izbranimi strateškimi proizvodi, kot so letalski sestavni deli, določene kemikalije, generična zdravila in nekateri kmetijski proizvodi.

Evropska unija se je zavezala k nakupu ameriških energentov v vrednosti 750 milijard dolarjev do izteka Trumpovega mandata in k dodatnim naložbam v ZDA v višini 600 milijard dolarjev.

Ursula Von der Leyen je pojasnila, da bodo ZDA s petkom uvedle 15-odstotne carine za skoraj 70 odstotkov blaga iz EU, tudi avtomobile. “Petnajstih odstotkov ne gre podcenjevati, vendar pa je to najboljše, kar smo lahko dosegli,” je priznala. Carine za farmacevtske izdelke in polprevodnike sicer še ne bodo takoj začele veljati, vendar naj bi tudi te znašale največ 15 odstotkov.

EU bo kupovala ameriške energente in vlagala v ZDA

Dogovor poleg carin Evropsko unijo obvezuje tudi k nakupu ameriških energentov. Evropska unija se je zavezala k nakupu ameriških energentov v vrednosti 750 milijard dolarjev do izteka Trumpovega mandata in k dodatnim naložbam v ZDA v višini 600 milijard dolarjev. “Želimo se povsem znebiti ruskih fosilnih energentov,” je povedala Ursula von der Leyen. V Bruslju priznavajo, da te številke temeljijo na ocenah in da bodo nakupi in naložbe izvedeni prek zasebnih podjetij.

Na uvoz jekla in aluminija iz EU pa bodo še naprej veljale 50-odstotne carine. Strani sta se sicer dogovorili, da bosta oblikovali sistem kvot, vezanih na pretekle trgovinske količine, a podrobnosti še niso znane.

ZDA zadovoljne, v EU mešani odzivi

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je poudaril, da gre šele za začetek procesa, ki bo vodil do celovitega trgovinskega in naložbenega sporazuma med stranema. Ob tem je pozdravil dogovor med voditeljema: “Povsem sem prepričan, da je ta dogovor boljši od trgovinske vojne z ZDA.”

Reakcije po Evropi so mešane. Nemški kancler Friedrich Merz je na družbenem omrežju X zapisal: “Enotnost EU in trdo delo pogajalcev sta se obrestovala. Uspelo nam je zaščititi naše temeljne interese.” Tudi italijanska premierka Giorgia Meloni je dejala, da bi lahko imela zaostritev odnosov z ZDA “nepredvidljive in morebiti uničujoče posledice”.

V Franciji so bili bolj kritični do sporazuma. Minister za evropske zadeve Benjamin Haddad je opozoril, da “ZDA izbirajo gospodarsko prisilo in popolno neupoštevanje pravil Svetovne trgovinske organizacije”, francoski premier Francois Bayrou pa je dogovor označil za predajo.

Tudi španski premier Pedro Sanchez ni bil navdušen nad dogovorom, čeprav je izjavil, da ga načeloma podpira. Španska vlada je ob tem opozorila, da je lahko ogrožen izvoz kmetijskih izdelkov, kot sta oljčno olje in vino.

Na Irskem so carine označili za zahtevne, a sprejemljive. “Izognili smo se 30-odstotni stopnji, ki bi zaprla trg ZDA,” je ocenil irski minister Peter Burke.

Zelo kritičen je bil madžarski premier Viktor Orban, ki je po nedeljski sklenitvi trgovinskega dogovora tega označil za slabšega od dogovora, ki ga je z ZDA sklenilo Združeno kraljestvo. “To ni dogovor ... Donald Trump je zlahka opravil z von der Leyen. Zgodilo se je to, kar smo tudi pričakovali, da se bo, saj je predsednik ZDA težkokategornik, ko gre za pogajanja, medtem ko je predsednica v peresno lahki kategoriji,” je dejal. Po njegovem mnenju je bil dogovor z Londonom, ki predvideva desetodstotne carine za večino britanskega blaga, bistveno boljši.

Gospodarska zbornica Slovenije čaka dodatne informacije

Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc je opozoril na pomanjkanje informacij o podrobnostih sporazuma. “Vrsta podrobnosti še ni opredeljenih. Vseeno pa ugotavljamo, da se je obdobje za uveljavitev še višjih carin zelo verjetno potisnilo v prihodnost ali pa do njega sploh nikoli ne bo prišlo.”

Izpostavil je znižanje aprila letos uvedenih carin na uvoz avtomobilov, a tudi visoke dajatve na jeklo in aluminij, ki predstavljajo pomemben del slovenskega izvoza. “Uvoz v zadnjih 12 mesecih se je povečal za 40 odstotkov, izvoz pa za pet odstotkov. V zadnjih petih mesecih pa je obseg izvoza upadel za sedem odstotkov,” je pojasnil. Ameriške carine na jeklo in aluminij iz EU namreč ostajajo kar 50-odstotne.

Po ocenah analitikov bo dogovor EU odrezal 0,1 odstotka BDP, kar pomeni 6,5 milijarde evrov za Nemčijo, oziroma 100 milijonov evrov za Slovenijo.

Stabilnost in predvidljivost kot največji pridobitvi sporazuma

Čeprav je dogovor le okviren in pravno nezavezujoč, pomeni pomemben premik k stabilizaciji trgovinskih odnosov med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma. “Prinaša stabilnost in predvidljivost za državljane in podjetja na obeh straneh Atlantika,” je ob podpisu ključni pridobitvi dogovora izpostavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

V prihodnjih tednih naj bi obe strani objavili skupno izjavo, ki bo podlaga za nadaljnja pogajanja o celovitem sporazumu.