EU namerava posojila za naložbe v obrambo financirati z zadolževanjem

BRUSELJ > Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes spričo vse bolj zaostrenih geopolitičnih razmer predstavila načrt za ponovno oborožitev Evrope, s katerim želi Bruselj mobilizirati okoli 800 milijard evrov naložb v obrambo.

Načrt vključuje predlog za vzpostavitev novega finančnega instrumenta EU, v okviru katerega bo državam članicam na voljo do 150 milijard evrov posojil za povečanje naložb v obrambo "zdaj in v tem desetletju". Kot so pojasnili neimenovani uradniki EU, si namerava komisija denar izposoditi na kapitalskem trgu in ga nato posoditi državam članicam na podlagi povpraševanja oziroma potreb.

Skupno naročanje

V ta namen bodo članice v Bruselj poslale načrte, v katerih bodo opredelile, kaj nameravajo kupiti. Do denarja bodo upravičene v primeru nakupa obrambnih zmogljivosti na šestih prednostnih področjih, med katerimi so sistemi protizračne in protiraketne obrambe, droni, rakete ter topništvo.

Von der Leyen je glede instrumenta, katerega podrobnosti na komisiji še pripravljajo, poudarila, da bo omogočal skupno naročanje, kar bo zagotovilo interoperabilnost in predvidljivost, pa tudi nižje stroške.

Odstopna klavzula

Kot je še zapisala v pismu predsednikom vlad in držav članic pred četrtkovim izrednim vrhom EU, bodo lahko članice pri posojilih iz novega obrambnega instrumenta izkoristile tudi t. i. nacionalno odstopno klavzulo v okviru evropskih javnofinančnih pravil, sprožitev katere predvideva načrt za ponovno oborožitev Evrope.

Odstopna klavzula državi članici v primeru izjemnih okoliščin, ki močno vplivajo na njene javne finance, dovoljuje odklon od poti gibanja očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v srednjeročnem fiskalnem načrtu. Slovenski načrt za obdobje 2025-2028 denimo rast izdatkov omejuje na povprečno 4,5 odstotka letno.

Viri v Bruslju ocenjujejo, da ruska agresija na Ukrajino vpliva na javnofinančni položaj vseh članic, tako da so vse upravičene do uveljavljanja odstopne klavzule, k čemur jih tudi spodbujajo. Pri tem lahko od določene poti gibanja očiščenih javnofinančnih izdatkov odstopajo za največ 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na leto v štiriletnem obdobju.

Če bodo v tem obdobju vse članice postopoma povečale izdatke za obrambo za 1,5 odstotka BDP, bo to pomenilo 650 milijard evrov dodatnih naložb, so pojasnili uradniki EU. Odstopanje od fiskalnih pravil bo namreč možno samo za potrebe obrambe.

Preusmeritev denarja v okviru programov kohezijske politike in mobilizacija zasebnega kapitala

V skladu z danes predstavljenim načrtom za ponovno oborožitev Evrope bodo lahko članice naložbe v obrambo povečale tudi s preusmeritvijo evropskega denarja v okviru programov kohezijske politike. Del načrta pa je namenjen še mobilizaciji zasebnega kapitala, med drugim prek Evropske investicijske banke.

O načrtu bodo v četrtek razpravljali voditelji držav članic, nakar namerava komisija pripraviti predloge zakonodajne podlage za zgoraj omenjene ukrepe. Ti naj bi bili pripravljeni za obravnavo na rednem zasedanju Evropskega sveta, ki bo 20. marca.