Donald Trump razmišlja o poslih z Rusijo. Bi morala tudi Slovenija?

MOSKVA, WASHINGTON, LJUBLJANA Tradicionalna vsakoletna spominska slovesnost pri ruski kapelici pod Vršičem je bila nekoč skorajda obvezen “kdo je kdo” dogodek slovenske politično-gospodarske scene. A odkar traja ruska vojaška invazija v Ukrajini, je v veliki meri izgubil svoj blišč. Kljub temu se tam vsako leto še vedno zbere množica ljudi, ki vprašanja slovensko-ruskega prijateljstva ne želi povezovati z aktualnim dogajanjem. V njej so tudi nekateri gospodarstveniki, ki so v preteklih letih z Rusijo vzpostavili pomembne poslovne vezi. Udeleženci dogodka so letos tam lahko prejeli tudi plastenke vode z logotipom Krke, kar ne preseneča. Za novomeškega farmacevta namreč Rusija še vedno predstavlja enega najpomembnejših trgov, saj zdravila niso podvržena ostrim mednarodnim sankcijam, s katerimi se Rusija kot agresorska država sooča na številnih drugih področjih. Krka je bila lani v Rusiji vodilni tuji ponudnik generičnih zdravil. Tam je prodala za 373,3 milijona evrov izdelkov, kar je osem odstotkov več kot v letu 2023. Več kot tri četrtine izdelkov, ki jih prodajo v Rusiji, proizvedejo v svojih ruskih obratih. A tudi Ukrajina je za Krko eden ključnih trgov. Lani se je prodaja Krkinih izdelkov v Ukrajini povečala za 15 odstotkov in dosegla vrednost 96 milijonov evrov. To je Krko med tujimi ponudniki generičnih zdravil v Ukrajini uvrstilo na drugo mesto.