Danski minister presenečen nad Trumpovimi grožnjami z uvedbo carin

KOEBENHAVN, WASHINGTON > "Namen okrepljene vojaške prisotnosti na Grenlandiji, na katero se sklicuje predsednik ZDA, je ravno okrepitev varnosti na območju Arktike," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Lokke Rasmussen, ki je presenečen nad Trumpovimi grožnjami. Dodal je, da je v tesnih stikih z Evropsko komisijo in drugimi partnerji.

Posvetovanje z evropskimi partnerji so napovedali tudi v Berlinu in Parizu. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je grožnje označil za nesprejemljive, je napovedal enoten in usklajen evropski odziv v primeru potrditve carin. "Zagotovili bomo, da bo evropska suverenost ohranjena," je zapisal na družbenem omrežju X.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta medtem v skupni izjavi zapisala, da bi napovedane carine spodkopale transatlantske odnose. "Evropa bo ostala enotna, koordinirana in zavezana ohranitvi svoje suverenosti," sta dodala.

Poudarila sta, da sta ozemeljska celovitost in suverenost temeljni načeli mednarodnega prava, ki sta ključni za Evropo in mednarodno skupnost kot celoto. "Dialog ostaja ključnega pomena," sta še zapisala von der Leyen in Costa ter pozvala k nadaljevanju pogovorov med Dansko in ZDA.

Ciprsko predsedstvo Sveta EU pa je spričo Trumpove napovedi za nedeljo popoldne sklicalo srečanje stalnih predstavnikov držav članic unije, da bi uskladili stališča.

Ameriški predsednik je danes Danski, Norveški, Švedski, Franciji, Nemčiji, Združenemu kraljestvu, Nizozemski in Finski, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost kot prve napotile manjše število vojaških častnikov ali drugih pripadnikov oboroženih sil, zagrozil s postopno uvedbo carin v višini do 25 odstotkov, dokler ZDA ne bodo kupile arktičnega otoka. V zapisu na družbenem omrežju Truth Social je sicer izrazil pripravljenost na takojšnja pogajanja s temi državami.

Švedski premier Ulf Kristersson je na omrežju X sporočil, da se ne bodo pustili izsiljevati. Izpostavil je, da bosta samo Grenlandija in Danska odločali o vprašanjih, ki ju zadevajo ter zagotovil, da se bo zavzel za svojo državo in njene zavezniške sosede.

Norveški premier Jonas Gahr Store je v izjavi na družbenih omrežjih izpostavil, da med zaveznicami ni prostora za grožnje. Ponovil je trdno stališče Norveške, da je Grenlandija del Danske. Izpostavil je še, da v Natu obstaja široko soglasje o potrebi po okrepitvi varnosti na območju Arktike, vključno z Grenlandijo, poroča britanski BBC.

Finski premier Petteri Orpo je dejal, da bodo napovedane carine škodile tako Evropi kot ZDA ter da niso v interesu nikogar. Stališče Finske je, "da je treba vprašanje med zaveznicami reševati z dialogom in skupnimi vrednotami, ne z ustvarjanjem pritiska", je zapisal na družbenih omrežjih. Tudi finski predsednik Alexander Stubb je izpostavil, da zaveznice odprta vprašanja najbolje rešujejo z dialogom, ne s pritiskom.

Nizozemski zunanji minister David van Weel je dejal, da so napovedane carine zaznali in da so glede odgovora v tesnih stikih z drugimi članicami EU. Dodal je, da je namen napovedanih vojaških vaj ravno prispevek k varnosti na območju Arktike.

Britanski premier Starmer je v odzivu sporočil, da bi bila uvedba carin na uvoz iz zavezniških držav, ki si prizadevajo za kolektivno varnost zveze Nato, "povsem napačna". "To bomo naslovili v neposrednih pogovorih z administracijo ZDA," je povedal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.