Cerkev na pragu zgodovinskega prehoda: zdravstvena kriza papeža Frančiška in posledice morebitne smrti za Katoliško cerkev

VATIKAN > Papež se je sicer že prej soočal z zdravstvenimi težavami, v mladosti je trpel za plevritisom, zaradi česar so mu odstranili del pljučnega krila.

Od svoje izvolitve leta 2013 je Frančišek vodil Katoliško cerkev z osredotočenostjo na reforme in skromnost. Kljub temu pa stoletja stare tradicije narekujejo, kaj se zgodi, ko papež umre.

Matteo Zuppi

kardinal

“Naslednji konklave ne bo le izbira novega vodje, temveč bo določil prihodnost katolicizma.”

Kamerlengo, najstarejši kardinal, ki po papeževi smrti upravlja apostolski sedež do izvolitve novega papeža - ta naziv trenutno pripada irskemu kardinalu Kevinu Farrellu, je odgovoren za uradno potrditev papeževe smrti. Kot narekuje tradicija, mora kamerlengo obiskati pokojnega papeža, trikrat izgovoriti njegovo ime in potrditi njegovo smrt. V sodobnih časih ima ta tradicija zgolj simbolno vrednost, saj papeževo smrt potrdi zdravniško osebje.

Po smrti kamerlengo tudi uniči papežev prstan, ki se uporablja kot pečat za uradne papeške dokumente, in s tem izniči njegovo avtoriteto. Vatikan takrat preide v obdobje “sede vacante” (lat. praznega sedeža), v katerem se začasno preda vodenje Cerkve kardinalskemu zboru na čelu s kamerlengom.

Obdobje žalovanja: novendiale

S papeževo smrtjo se začne devetdnevno obdobje žalovanja, znano kot novendiale. Ta tradicija sega že v čas starega Rima. V tem obdobju papeževo truplo pripravijo za javno ogledovanje v baziliki sv. Petra. Skozi zgodovino so papeževo telo balzamirali in mu odstranili organe pred pokopom. Cerkev v bližini vodnjaka želja hrani srca kar 20 papežev kot relikvije, a so te prakse v zadnjem času izginile.

Papež Frančišek je v svojem prepoznavnem skromnem slogu odobril preprostejši pogreb, brez odvečnih ceremonialnih elementov.

Kje ga bodo pokopali?

Tradicionalno so papeži pokopani v grobnicah v Vatikanu pod baziliko sv. Petra, Frančišek pa je izrazil željo, da bi bil pokopan v baziliki Santa Maria Maggiore v Rimu, eni izmed svojih najljubših in najbolj obiskanih cerkva. Če bodo tej želji ugodili, bo Frančišek prvi papež v stoletju, ki bo pokopan izven Vatikana.

Prejšnje papeže so pokopali v treh zaporednih krstah iz ciprese, svinca in hrasta, Frančišek pa, spet skromno, želi le eno leseno krsto s cinkovo oblogo.

Konklave - izvolitev novega papeža

Dva do tri tedne po pogrebu se bo kardinalski zbor zbral v Sikstinski kapeli, da bi izvolil novega papeža v postopku, znanem kot konklave (lat. pod ključem). Gre za izrazito skrivnosten postopek, ki je ostal nespremenjen že skoraj 700 let. Samo kardinali, stari manj kot 80 let, so upravičeni do glasovanja. Od trenutnih 252 kardinalov jih to zahtevo izpolnjuje 138. Slovenski kardinal Franc Rode je na konklavu sodeloval le enkrat, leta 2013. Volilci glasujejo v tajnosti, glasovnice pa dajejo v kelih na oltarju. Kandidat mora, da postane novi papež, prejeti dve tretjini glasov. Če ni jasnega zmagovalca, se glasovanja ponovijo.

Ko so glasovi prešteti, jih zažgejo v posebni peči. Kemikalije, pomešane z glasovnicami, proizvedejo črn dim, če novi papež še ni izvoljen, in belega, če je.

Imamo papeža!

Ko je papež izbran, ga najstarejši kardinal vpraša, ali sprejme položaj. Če se strinja, si izbere papeško ime, običajno v čast svetniku ali prejšnjemu papežu. Nato obleče bel talar, stopi na balkon bazilike svetega Petra in pozdravi množico. Kardinal pred tem izgovori besede “habemus papam” (lat. imamo papeža), novi pontifik pa nato prvič spregovori in tako nakaže smernice svojega vodenja več kot 1,3 milijarde katoličanov po svetu.

Morebitna smrt papeža Frančiška se dogaja v ključnem času za Katoliško cerkev. Njegovo vodenje je zaznamovano z naprednimi stališči, pozivi k reformam in poudarkom na skromnosti. Njegov naslednik bo oblikoval prihodnost Cerkve in določil, če bo ta nadaljevala progresivno pot ali se vrnila k bolj konservativnim nazorom.

Italijanski kardinal Matteo Zuppi, ki se ga pogosto omenja kot morebitnega naslednika, je v nedavnem govoru dejal, da so “za zaprtimi vrati že pričeli z razpravo. Naslednji konklave ne bo le izbira novega vodje, temveč bo določil prihodnost katolicizma”.