Belgija v hudi politični krizi
Belgija zaradi maratonske politične krize tone v vse večje finančne težave. Na finančnih trgih se namreč stopnjuje zaskrbljenost, da država, ki vse od junijskih volitev še ni uspela oblikovati nove vlade, ni sposobna krotiti ogromnega javnega dolga.
BRUSELJ> Razlika v donosnosti belgijskih desetletnih državnih obveznic in referenčnih nemških obveznic je dosegla rekordno vrednost od uvedbe evra.
Visoka obrestna mera
Obrestna mera za belgijske obveznice je danes dosegla 4,23 odstotka, medtem ko je za nemške manj kot tri-odstotna.
To je sicer še vedno manj kot od obrestne mere za desetletne italijanske obveznice, ki znaša 4,8 odstotka, za portugalske, ki znaša več kot sedem odstotkov, ali za grške, ki znaša 13 odstotkov.
Med najbolj ranljivimi članicami EU
A kljub temu Belgija poleg Portugalske, Španije in Italije sodi v skupino najbolj ranljivih članic območja evra, ki so po Grčiji in Irski najbolj verjetne koristnice mednarodne pomoči pri soočanju z dolžniško krizo.
V senci zaskrbljenosti na finančnih trgih je belgijski kralj Albert II. danes vlado Yvesa Leterma, ki opravlja tekoče posle, pozval, naj pripravi proračun za letos, ki bo boljši od tistega, za katerega so se že dogovorili z evropskimi organi.
Brez vlade
V Belgiji se sicer pojavljajo svarila, da se je čas za politične igrice iztekel in da je treba ukrepati hitro in pazljivo, če želi država ohraniti naklonjenost tujih vlagateljev, kar je na kocki, če se bo obrestna mera za državne obveznice še zviševala.
Belgija je že podrla evropski rekord oblikovanja nove vlade, ki je bil doslej v rokah Nizozemske. Ta je leta 1977 za sestavo vlade potrebovala 208 dni. Če nove vlade ne bo do konca marca, bo porušila tudi svetovni rekord Iraka, ki je bil brez vlade 289 dni.
Kraljeva posredovanja so propadla
Politična kriza je minuli teden ponovno dosegla dno, saj je kraljev najnovejši posrednik za pripravo pogajanj o novi vladi Johan Vande Lanotte odstopil s položaja z besedami, da “konja, ki ni žejen, ne moreš prisiliti, naj pije”.
Kralj sicer odstopa še ni sprejel, temveč je bilo za danes napovedano, da se bo Vande Lanotte ponovno sestal z njim in nato odločil o odstopu. Srečanje so po navedbah belgijskih medijev preložili na torek popoldne.
Politična kriza brez izhoda
Belgija še nima nove vlade, ker se frankofonski in flamski politiki zaradi tradicionalnih ideoloških razhajanj ne morejo dogovoriti niti o pogajalskih izhodiščih. Politična kriza brez izhoda na vidiku sproža vse resnejša ugibanja o razpadu države.
Takšno rešitev sicer resno ovirata vsaj dve ključni vprašanji: kaj v tem primeru storiti z Brusljem in kako razdeliti ogromen javni dolg. Alternativi - dolgotrajna pogajanja ali nove volitve - pa lahko še poslabšata položaj Belgije na finančnih trgih. STA