Voditelji članic za okrepitev zaščite vseh meja EU
Voditelji članic EU so se včeraj na neformalnem zasedanju na Danskem strinjali, da je treba okrepiti varnost na zunanjih mejah celotne unije, pri čemer pa naj ima spričo ruske grožnje prednost vzhodna meja, je povedal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Ob tem so podprli vzpostavitev tako imenovanega dronskega zidu na vzhodu Evrope.
KOEBENHAVN • "Evropski svet je bil zelo jasen, da potrebujemo 360-stopinjski pristop in da moramo naše zunanje meje na vzhodu, zahodu, severu in jugu obravnavati kot našo skupno mejo. Se pa vsi strinjamo, da največja grožnja trenutno prihaja iz Rusije, predvsem na vzhodnem krilu. Zato temu dajemo prednost," je po neformalnem vrhu EU v Koebenhavnu povedal Antonio Costa.
Da je trenutno prednostna naloga vzpostavitev tako imenovanega dronskega zidu, namenjenega zaščiti vzhodnega krila pred vdori brezpilotnikov iz Rusije, je povedala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
"Vendar pa je vizija veliko širša in mora imeti 360-stopinjski pristop. Protidronski sistem je zasnovan kot ščit za vso celino. To bi na primer vključevalo tudi južno krilo in bi bilo namenjeno naslavljanju širokega spektra groženj," je pojasnila. Med temi je omenila uporabo migracij kot orožja, hibridne operacije in vdore dronov.
Dronski zid je sicer eden od t. i. prednostnih strateških projektov EU, ki bo po napovedih komisije vključen v časovni načrt za okrepitev obrambne pripravljenosti unije do leta 2030.
Predsedniki vlad in držav članic EU so danes po besedah Coste podprli prve strateške projekte, ki jih vključuje osnutek dokumenta, namenjenega pripravi načrta. Med temi so še projekti na področjih okrepitve širše varnosti vzhodnega krila unije, zračne obrambe in obrambe v vesolju.
Načrt, ki ga bo Bruselj predstavil sredi meseca, bo po besedah von der Leyen vključeval še ukrepe za izboljšanje interoperabilnosti med vojskami držav članic in okrepitev evropske obrambne industrije.
"Naš časovni načrt do leta 2030 ne bo vključeval samo skupnih ciljev, ampak tudi konkretne mejnike, saj gre za vprašanje časa in samo tisto, kar merimo, se tudi dejansko izvede," je povedala predsednica komisije.
Voditelji ga bodo obravnavali na rednem zasedanju Evropskega sveta čez tri tedne, ko bo po besedah Coste tudi čas za sprejemanje odločitev.
Predsedniki vlad in držav članic, med njimi premier Robert Golob, so o okrepitvi obrambnih zmogljivosti govorili, potem ko je več držav na vzhodu in severu EU v minulem mesecu poročalo o vdorih ruskih dronov oziroma bojnih letal v njihove zračne prostore.
Govorili so še o nadaljnji podpori Ukrajini. Opravili so prvo razpravo o predlogu novega posojila Kijevu v višini 140 milijard evrov, ki bi ga financirali z ruskim premoženjem, zamrznjenim v okviru zahodnih sankcij.
Von der Leyen je pojasnila, da bi posojilo Ukrajini izplačevali v obrokih pod določenimi pogoji, odplačala pa bi ga z ruskimi reparacijami. Glede pravnih in tehničnih zadržkov belgijskih oblasti, kjer je shranjeno praktično vse zamrznjeno rusko premoženje, je poudarila, da ne more samo Belgija nositi tveganja, povezanega s posojilom, ampak si ga mora razdeliti več držav.
Danska premierka Mette Frederiksen je podprla predlog komisije in napovedala, da bo dansko predsedstvo Sveta EU nadaljevalo delo na podlagi te ideje.
V četrtek bo v danski prestolnici potekal še vrh Evropske politične skupnosti - neformalne platforme za izmenjavo mnenj med voditelji okoli 50 držav in mednarodnih organizacij. Osrednji temi bosta prav tako ruska agresija na Ukrajino in različni vidiki evropske varnosti.