Železna škatla, ki je zmanjšala svet
Sittin' on a dock of a bay, wastin' time (sedim v pristanišču in zgubljam čas), je pel kralj soula Otis Redding. Tudi tovornjakar Malcom Mclean je v 30. letih prejšnjega stoletja sedel v pristanišču Hoboken, a ni zgubljal časa. Opazoval je, kako neskončno dolgo traja pretovarjanje blaga z njegovega tovornjaka na ladjo. In prišel na idejo, da bi na ladjo nalagali kar kamionske prikolice. Ali še bolje, zabojnike standardizirane velikosti. Tako se je rodil revolucionaren izum sodobnega ladijskega kontejnerja.
PRIMORSKA > Čeprav so posamezne industrije v tovarnah že uporabljale različne zabojnike, vizije tovornjakarja Mcleana v prevozni panogi niso takoj razumeli. Moral je sam postati ladjar, ustanoviti družbo Sealand, da je pokazal, kako kontejner deluje v praksi. Na prvi plovbi je na ladji plulo 58 kontejnerjev. Ko je preboj uspel, se kontejnerizacija ni več ustavila.
Lahko si predstavljamo razliko. Prej so vse blago po svetu prevažali z ladjami za generalni tovor. V pristaniščih pa je bilo treba vse z obilo ročnega dela raztovoriti, sortirati in hraniti v pokritih skladiščih, pa znova natovarjati na druga prevozna sredstva. S kontejnerji je večina tega premikanja odpadla, vse je potekalo hitreje, prevozni stroški so se neprimerljivo znižali, prav tako tveganje za izgubo ali krajo tovora. Ko je blago enkrat v kontejnerju, je zapečateno in načeloma ni mogoče do njega, dokler ne doseže cilja.
Pomorcem in vsem, ki živijo z morjem in ga spoštujejo, voščimo bo dnevu slovenskega pomorstva!
Danes si težko predstavljamo mednarodno trgovino in globalizacijo brez kontejnerizacije.
Kontejnerizacija je spremenila tudi pristanišča sama. Avtor knjige o kontejnerizaciji The box Marc Levinson poudarja, da se ladijski zabojnik ni kar zgodil. Njegov razvoj je zahteval velike vsote denarja, tako zasebnih vlagateljev kot pristanišč, da so se prilagodila novi tehnologiji. Potrebna so bila leta natančnega in organiziranega dela ter občutljiva pogajanja o standardih, ki so omogočili, da je lahko skoraj vsak kontejner potoval s katerim koli tovornjakom po cesti, vlakom ali ladjo, povsod po svetu.
Na začetku so bili kontejnerji različnih dimenzij, v desetletju pa so se akterji z obeh strani Atlantika vendarle dogovorili za standardizirane mere, enake za ladje, vlade in tovornjake, jih poznamo še danes. Enota za standardizirano mero je TEU (twenty equivalent unit) - gre za 20 čeveljski kontejner. Poznamo jih več velikosti, prevladujejo pa 20-čeveljski in 40-čeveljski kontejnerji. Kontejnerizacija je dobila pospešek v 70. letih z uvedbo hladilnih in zamrzovalnih kontejnerjev, tako da so lahko po morju prevažali tudi pokvarljivo in zamrznjeno blago.
Če je pionir kontejnerizacije Malcom McLean prvič prevažal 58 kontejnerjev, jih trenutno največja kontejnerska ladja na svetu - Ever Ace tajvanskega ladjarja Evergreen - lahko prevaža 24.000 TEU. Kontejnerje ima zložene v 24 vrstah v širino. V svetovni kontejnerski floti je bilo lani približno 5360 kontejnerskih ladij.
Povprečen izmerjen čas za raztovarjanje enega kontejnerja v Aziji v lanskem letu je 27 sekund, v severni Evropi 46 sekund, v severni Ameriki pa 76 sekund.
Novo življenje upokojenih kontejnerjev
Poškodovane in “upokojene” kontejnerje reciklirajo in jim omogočijo novo življenje. V Luki Koper pravijo, da pogosto dobijo prošnje, ali imajo morda kakšen odslužen kontejner, čeprav kontejnerji seveda niso v lasti Luke. Ponekod že vidimo, kako arhitekti z nekaj ladijskimi kontejnerji zgradijo sodobno estetsko domovanje. No, pri nas pa velikokrat končajo ob njivah in vinogradih kot ute za orodje, nič kaj privlačne na pogled. ar