Zasebna zavarovanja le delna rešitev za kmetijska tveganja

PORTOROŽ • “Tveganja v kmetijstvu so povezana predvsem s sušami, ki vplivajo na kmetijski pridelek, in ta tveganja se povečujejo,” je povedal Blaž Kurnik iz Evropske agencije za okolje, ki je poleg suše izpostavil še poplave, gozdne in naravne nesreče ter vročino oziroma nenadne temperaturne spremembe: “Na evropski ravni je bila velika evropska suša v letu 2022, ko so bili izpadi dohodkov in škode ocenjeni na okoli 50 milijard evrov. Ta tveganja je mogoče obvladovati na več nivojih: na eni strani s politikami, ki nastajajo na evropski ravni in so potem implementirane na nacionalnih ravneh, na drugi pa s tehničnimi rešitvami, ki so odvisne od tega, kaj in kje pridelujemo.”

Država bo nudila podporo kmetom

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je poudarila, da posebno pozornost posvečajo temu, na kakšen način bodo v prihodnje v zasebnem in javnem partnerstvu skušali zavarovati pridelke naših kmetov: “Kmetje na tem področju sami ne bodo sposobni zavarovati pridelka, ampak bomo morali kot država z nacionalnimi in evropskimi sredstvi nekako nuditi podporo, da bomo naredili naše kmetijstvo trajnostno in bolj odporno, predvsem z vpeljavo novih tehnologij in novih praks.”

Dolgoročno zavarovanje je po mnenju Blaža Kurnika le delna rešitev, saj rešuje le tisto škodo, ki je ne morejo preprečiti. Poleg zasebnih zavarovanj je omenil še možnost ustanovitve javnih skladov, ki bi se financirali tako iz javnega denarja kot s strani kmetov samih.

Tehnične rešitve so odvisne od tega, kaj in kje pridelujemo

Poleg tega je pomembna tudi implementacija novih tehnoloških rešitev in širitev znanja. “Na eni strani imamo politike, ki nastajajo na evropski ravni in jih morajo potem države članice implementirati na nacionalnih nivojih. Druga stvar pa so seveda tehnične rešitve, ki so odvisne od tega, kaj in kje pridelujemo. Ena takih je namakanje, ki je seveda pomembno, saj preprečuje posledice suš, toda če ni dovolj vode, če namakanje ni dovolj učinkovito, moramo vodo odvzemati drugim sektorjem, npr. turističnemu,” je še dejal Kurnik.

Ena od rešitev je tudi izbira novih, odpornejših ali bolj prilagojenih poljščin. “Težava je, da smernice za to obstajajo, vendar je kmete težko prepričati, da jih sprejmejo. Kmetijstvo je dokaj konservativna panoga in to včasih otežuje implementacijo sprememb. Toda podnebje se bo še naprej spreminjalo, zato nas na tem področju čaka še veliko dela,” je še poudaril.

Na konferenci so bili poleg ministrov in visokih predstavnikov držav skupine MED9 prisotni še predstavniki Evropske komisije, Evropske investicijske banke in Evropske agencije za okolje. •