Z natečajem do najboljše ideje za ureditev priobalnega pasu med Izolo in Koprom

IZOLA > Z natečajem želijo pripraviti idejno zasnovo za celovito ureditev priobalnega pasu, ki bo povezala Koper in Izolo, izboljšala kakovost bivanja, omogočala trajnostno mobilnost, ohranjala kulturno dediščino, naravne danosti in varovala okolje. Natečaj bo odprt do 21. decembra, zmagovalna rešitev pa bo znana predvidoma februarja prihodnje leto, so zapisali v sporočilu za javnost v izolski občini.

Prednost zelenim površinam

Javni natečaj je zasnovan na način, da bo območje z novo prostorsko ureditvijo ohranilo in tudi obogatilo ta javni prostor. Obalna promenada je namreč edinstveno območje z bogatimi naravnimi danostmi in kulturno dediščino. Usmeritve programske, urbanistične in krajinskoarhitekturne rešitve zato med drugim dajejo prednost zelenim površinam. Gradnja stavb - z izjemo sanitarnih blokov za potrebe kopalcev - in načrtovanje širitve kopnega v morje nista dopustna.

Predvidena je ureditev kolesarskih poti in pešpoti, pa tudi dostopov v morje za kopalce in za vodne športe. Slednje bo na območju sedanjega izolskega avtokampa, kamor bo možno umestiti tudi pristan za lokalni potniški promet.

Na koprski strani bodo lahko postavili tri pomole za kopanje in plavajoče ploščadi, pomoli in ploščadi na morju pa bodo lahko tudi od Rude do meje s koprsko občino. Vsi elementi morajo biti umeščeni na okoljsko sprejemljiv način in izven območij ranljivih habitatnih tipov.

Upoštevali bodo drevored pinij, pozejdonko, arheološko območje Viližan...

S stališča varstva narave je predvideno ohranjanje biodiverzitete. Na tem območju je namreč zaščiteno rastišče pozejdonke, endemične rastline, ki je naravna vrednota državnega pomena. S stališča varovanja kulturne dediščine pa velja omeniti arheološko območje Viližan iz rimskega obdobja, ki leži na izolski strani pod morsko gladino in na nasprotni strani nekdanje obalne ceste, kjer so odkrili rob antične obale in tlak, pa tudi temeljne zidove zgradb.

Tu je tudi drevored pinij, trasa nekdanje železnice Parenzane, ki je povezovala Trst s Porečem in je danes priljubljena kolesarska pot, ter območje pri Rexu.

V prostorski ureditvi bodo morali upoštevati tudi usmeritve Pomorskega prostorskega plana ter dodatne študije in strokovne podlage, ki še niso povsem nared, na primer kartiranje habitatnih tipov morskega dna in popisa morske biodiverzitete na izolski strani.

Izbor najustreznejše rešitve bo opravila strokovna komisija, ki jo sestavljajo krajinski arhitekti, arhitekti ter predstavniki obeh naročnikov, koprske in izolske občine. V postopke natečaja so vključeni tudi izvedenci, med katerimi sta predstavnika zavoda za varstvo narave in zavoda za varstvo kulturne dediščine. Projektant prvonagrajene natečajne rešitve bo z naročnikoma sklenil ločeni pogodbi za izdelavo projektne dokumentacije, za oba naročnika pa bo izdelal tudi skupni katalog urbane opreme.