Vzporedni levi tir naj bi začeli graditi leta 2027, nared bo v dobrih treh letih
Prvi vlaki naj bi po drugem tiru poskusno začeli voziti marca, po voznem redu naj bi zapeljali konec prihodnjega leta, kmalu zatem pa bi se, če bo šlo po načrtih, morali lotiti gradnje levega vzporednega tira. Finančna konstrukcija za ta novi projekt družbi 2TDK ne povzroča hudih preglavic. Poleg tega je 60 odstotkov levega tira že nared.
ANKARAN > Na strokovni konferenci o drugem tiru, ki jo je pripravila družba 2TDK, so različni strokovnjaki predstavljali izzive tega največjega infrastrukturnega projekta in tudi rešitve, ki so jih uporabili ali pa jih še bodo. V uvodu je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek poudarila, da projekt drugi tir presega eno generacijo: "Je hrbtenica slovenskega železniškega sistema in strateški člen evropskega prometnega omrežja TEN-T. Z drugim tirom ne gradimo zgolj proge, temveč utrjujemo povezave, ki bodo Slovenijo še tesneje povezale z evropskimi gospodarskimi tokovi."
Septembra upajo na obratovalno dovoljenje
Dela na drugem tiru potekajo po pričakovanjih, zagotavljajo v vodstvu projektne družbe 2TDK. Zdaj sicer imajo opravka s premoščanjem večjih kraških jam, ukrotiti pa morajo tudi premike v dolini Glinščice, a odstopanj od časovnice ni. Marca prihodnje leto se bodo na progi začele testne vožnje, do 5. septembra pa naj bi dobili tudi obratovalno dovoljenje in začeli z normalnim obratovanjem. Kmalu zatem bo na "prednostnem tiru" še drugi projekt - vzporedni levi tir, ki bo omogočal dvotirnost.
Državni prostorski načrt zanj je sprejet, družba 2TDK je izvedla izbor za projektante, zdaj so na potezi projektanti, ki morajo poskrbeti za vse procese - od umeščanja tira v prostor do arheoloških raziskav. "Časovnica je zelo napeta. Mi bi si želeli, da bi takoj po končanem projektu drugega tira začeli graditi še vzporedni levi tir. O rokih še ne morem natančno govoriti, računamo pa, da bi dela lahko začeli konec leta 2026 ali v letu 2027. Gradnja naj bi po naših ocenah trajala do leta 2030. Upam, da bodo vsi soglasodajalci razumni, saj je veliko stvari znanih že iz časa pridobivanja soglasij za desni tir, pa tudi del bo tokrat bistveno manj," pravi Matej Oset, generalni direktor družbe 2TDK.
Finančna plat tega projekta jim ne dela velikih preglavic. Država je že pristala na dokapitalizacijo družbe 2TDK, v dveh korakih bo zagotovila 46 milijonov evrov. To je vsota, ki je potrebna za začetek tega projekta, seveda pa ne bo zadostovala. Računajo še na nepovratna evropska sredstva ter na posojila Evropske investicijske banke in komercialnih bank, na trgu je za to kar veliko interesa. "To finančno konstrukcijo bomo kar hitro zaprli. Potrebovali bi približno 430 milijonov evrov, računamo, da bo vsaj polovica tega zneska pokrita z nepovratnimi sredstvi. Ali bo res tako, pa bomo še videli," pravi Oset. Večina predorov je sicer nared, zgraditi pa bo treba še viadukte. Del denarja za projekt vzporednega levega tira pa bo prinašalo tudi obratovanje glavnega tira.
60 odstotkov levega tira je že zgrajenega
Ministrica Bratušek je zadovoljna, da gre prvi del drugega tira h koncu. "Po načrtih bo po tej progi sredi marca poskusno zapeljal prvi vlak. In še vedno smo v finančnih okvirih, ki smo jih začrtali v letu 2019. Res sem vesela, da bomo končno dokazali, da v Sloveniji znamo tudi velike infrastrukturne projekte dobro načrtovati in na koncu tudi izpeljati, kot je treba." To bo pomembno tudi pri vzporednem levem tiru. "Žal je bila pred 20 leti sprejeta odločitev, da najprej zgradimo en tir. Zatem smo se, še za časa mojega prejšnjega mandata, odločili za razširitev servisnih cevi, ki so zdaj toliko široke kot glavne. To pomeni, da imamo 60 odstotkov novega levega tira že zgrajenega. In pomeni tudi, da bo tudi strošek gradnje dodatnega tira bistveno nižji." Poleg tega, da je država s 46 milijoni dokapitalizirala družbo TDK, poleg posojil in nepovratnih sredstev pa je ministrica opozorila še na en vir za to naložbo - prihodnje dobičke (denimo iz naslova pretovorne takse) družbe 2TDK. "Namesto da bi družba 2TDK dobičke vplačevala v proračun, kot je bilo prvotno predvideno, bo z njimi odplačevala posojila."
Zdaj še vlaki, potem kolesarji
Glede začetka gradnje levega tira si tudi ministrica želi, da bi se del lotili takoj zatem, ko bi popolnoma končali glavni tir: "To je tudi naša obveza lokalnim prebivalcem na območju, kjer je zdaj stari, strm tir. 50 in več let so živeli ob njem, dolgo je motil njihova življenja. Zato si želimo, da bi novi tir čim prej končali, po trasi starega tira bomo speljali kolesarsko pot. To bo tudi velika turistična pridobitev za Primorsko."
Marko Brezigar, direktor družbe 2TDK, je poudaril pomen projekta za gospodarstvo: "Drugi tir je evropski projekt, strateški tako za Slovenijo kot za širšo regijo, ki ima tudi močno podporo Evropske unije." To se kaže tudi v tem, da je projekt do danes pridobil skoraj 160 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev več, kot so pričakovali.
Na konferenci so številni strokovnjaki predstavili izzive, s katerimi so se soočali pri projektu. Geološki izzivi v dolini Glinščice vedno znova dokazujejo, da imajo naravne sile svoje zakonitosti, ki zahtevajo poglobljeno razumevanje in spoštljiv pristop. Tudi zadnje vremenske ujme so pokazale, da je pri načrtovanju in delu še kako treba upoštevati okoljske omejitve. Tilen Urbančič, tehnični direktor podjetja Geotočka, je predstavil geodetski monitoring v dolini Glinščice, ki razkriva, kako je z natančnimi meritvami mogoče zaznavati pomike in deformacije ter kako te informacije vplivajo na nadaljnje ukrepe pri gradnji.
