Vendarle premik z nekdanjo porodnišnico?
Servitski samostan, kot se je stavbe na Santorijevi ulici v Kopru prijelo ime, čeprav je bila stavba v preteklosti uporabljena za različne dejavnosti, sredi mesta propada. A morda se ravno v času, ko je luč sveta ugledala elektronska knjižica o bogati zgodovini objekta, ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena, obeta sprememba.
KOPER > Prejšnji teden so v okviru Dnevov humanistike na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Pirmorskem predstavili publikacijo z naslovom Zapuščeni prostori - zgovorna tišina: Servitski samostan. Ta, kot je pojasnila dekanja koprske Humanistike Irena Lazar, povzema rezultate raziskav arheološke in umetnostnozgodovinske stroke, ki delujejo v okviru primorske univerze.
Stavba propada že 15 let
“Ta lirični naslov smo si zamislili, ker zgovorna tišina lahko govori o pomanjkanju, o pozabi, o potlačenju, na drugi strani pa je lahko tišina pričakovanje, predpriprava. V tem drugem, pozitivnem pomenu si mi želimo interpretirati to tišino,” o naslovu publikacije razlaga ena od avtoric, Neža Čebron Lipovec, asistentka na Fakulteti za humanistične študije.
Stavba, ki zaseda pomembno mesto v starem mestnem jedru Kopra, namreč vse od leta 2003 neslavno propada. Kljub njeni bogati zgodovini - sprva je bila na tem prostoru postavljena rimska vila, v 13. in 14. stoletju Benediktinski samostan, od 15. do 18. stoletja Servitski samostan, nato Mestna bolnišnica, med leti 1949 in 1996 porodnišnica ter na koncu še medicinska ambulanta - se namreč še ni našlo dovolj interesa in posledično denarja za njeno obnovo.
Prenova ali prodaja?
A “status quo”, ki poslopje nekdanjega samostana pred očmi vseh najeda iz dneva v dan, se utegne spremeniti. Zaenkrat so sicer na primorski univerzi, ki je stavbo leta 2011 prejela od takratnega ministrstva za izobraževanje, z informacijami zelo skopi. Na vprašanje, kakšno je trenutno stanje s samostansko stavbo, so nam odgovorili: “Zaenkrat nič novega,” in dodali, da odgovor od morebitnega kupca pričakujejo konec maja. Kdo se zanima za zgradbo s pripadajočim poslopjem, ki jo je univerza sicer dobila kot eno od možnih rešitev za svojo prostorsko stisko, nam niso razkrili. Neuradno je slišati, da se vendarle pojavljajo težnje o njeni prenovi, kdo in od kje bi črpal denar za tak projekt, pa je še preuranjeno govoriti.
Spomnimo, da predlogov, kaj vse bi v nekdanjem samostanskem poslopju lahko zaživelo, ni malo. Nekdanji rektor univerze Rado Bohinc je ob prenosu lastništva na univerzo povedal, da si tja želijo umestiti programe s področja mednarodnega sodelovanja, raziskovanja in podiplomskega študija. Preden so ga zgradili v Izoli, so nekateri v središče Kopra umeščali tudi študentski kampus, arhitekt Boštjan Bugarič pa je v svoji idejni zasnovi tja umestil univerzitetno knjižnico.