V spomin: Dragovan Justin (1929 - 2025)

Rojen je bil v učiteljski družini v Žireh, kjer sta mama Matilda in oče Ciril poučevala na osnovni šoli. Njegove mlade želje so se usmerjale v šport, a načrti staršev so bili drugačni. “Študiral bo!” sta odločila. Po maturi na gimnaziji v Ljubljani se je odločil za študij na Strojni fakulteti, a po enem letu se je prepisal na fiziko in matematiko na Višji pedagoški šoli. S to izobrazbo je leta 1951 prišel v Koper, kjer je do leta 1958 na tedaj osemletni gimnaziji poučeval matematiko in fiziko. Toda zanimanje za tehniko ga iz šolstva preusmeri v tovarno Tomos, kjer se zaposli na oddelku za analize in organizacijo dela. Ob tem delu je končal tudi univerzitetni študij z diplomo inženirja organizacije dela. Po dvajsetih letih dela v Tomosu je sprejel nov delovni izziv v Intereuropi. Tam je opravljal naloge analitika in organizatorja dela ter bil pomočnik direktorja v Tozdu Transport.

Po letu 1991, ko se je upokojil, se je ves posvetil športu, ki ga je pritegoval in veselil vse od mladih nog in mu je namenjal svoj prosti čas vsa leta poklicnega dela. Igral je odbojko, jadral je, bil je planinski vodnik, strasten smučar, kolesar itd. Z zobozdravnikom Leonom Lukežem, Mariom Fafanglom ter bratoma Kosmina je bil med prvimi, ki so v koprskem jadralnem klubu spodbudili in organizirali rekreativno in tekmovalno jadranje. Njihova pobuda je postala temelj, iz katerega so zrasli nesluteni uspehi: dosežki slovenskih jadrnic na tržaški Barkovljanki in medalje, ki si jih izborijo obalni mojstri jadranja na olimpijadah. Na istem temelju je zrastel še poslovni uspeh: Andrej, sin Dragovana Justina, je do take mere vzljubil jadranje in jadralne športe, da je svojo poklicno pot - po študiju navtike v ZDA - našel prav v oblikovanju vodnih plovil, na kar je bil oče nadvse ponosen.

Svoje prostovoljno delo je Dragovan Justin namenjal tudi Planinskemu društvu Koper, kjer je bil vodnik. Vodil je nešteto izletov po Sloveniji, po gorah Balkana ter po italijanskih in avstrijskih Alpah. Bil je tudi eden od ustanoviteljev koprske gorske kolesarske sekcije, kjer je prav tako, skoraj vse do zadnjih let, organiziral in vodil gorske kolesarske izlete. V družbeno dogajanje svojega okolja pa je bil vpet tudi kot dolgoletni član Zveze slovenskih častnikov Koper, kjer se ga sodelavci spominjajo kot izredno razgibanega, delavnega, zgovornega, zanesljivega in zaupanja vrednega tovariša.

Tak ostaja in bo ostal v našem spominu. Želimo mu mirno morje, kjer od te pomladi počiva pepel njegovega telesa.