V Kopru v ustanovitev mreže znanja za slovensko sredozemsko kmetijstvo

V Kopru so podpisali pismo o nameri za ustanovitev mreže znanja za zeleno, trajnostno in inovativno slovensko sredozemsko kmetijstvo. "Mreža bo povezovala ključne akterje iz različnih panog in omogočila optimizacijo izrabe finančnih, kadrovskih in infrastrukturnih virov," je pojasnila vodja projekta MED-STI-K z ZRS Koper Maja Podgornik.

KOPER > Pristopni člani projekta Stičišče znanj za zeleno, trajnostno in inovativno sredozemsko kmetijstvo (MED-STI-K) so skupaj z Univerzo na Primorskem, Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica, podjetjem Vinakoper in Kmetijsko zadrugo Agraria Koper prepoznali potrebo po povezovanju nosilcev znanja, razvoja in dobrih praks na področju trajnostnega sredozemskega kmetijstva, so sporočili z Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper.

V okviru analize obstoječega stanja slovenskega sredozemskega kmetijstva so med drugim ugotovili, da je tamkajšnja povprečna površina kmetijskih gospodarstev manjša od slovenskega povprečja, velik delež delovne sile je zaposlen zunaj kmetij, pri čemer je 75 odstotkov delovno aktivnih oseb starejših od 55 let, standardni prihodek na kmetijsko gospodarstvo pa je nižji od slovenskega povprečja.

Kot je ocenila Podgornik, se globalni cilji organizacij, ki skrbijo za razvoj različnih področij sredozemskega kmetijstva, med seboj bistveno ne razlikujejo, saj vse organizacije zasledujejo načelo trajnosti in strateške usmeritve skupne kmetijske politike.

"Vsaka organizacija prispeva svoj edinstven pečat k skupni zgodbi sredozemskega kmetijstva, a ker ni vzpostavljenega trdnejšega sistema sodelovanja, se včasih nehote znajdejo v tekmovalnem položaju pri iskanju virov za svoje delovanje," je poudarila.

"Mreža bo združevala raziskovalne institucije, izobraževalne organizacije, svetovalne službe in kmete ter spodbujala sodelovanje za prenos znanja in inovacij v prakso," je povzela Podgornik in dodala, da bo pomemben del mreže predstavljal tudi kompetenčni center za oljkarstvo in mediteranske kulture v Plavjah, ki bo nudil infrastrukturo za izobraževanje, usposabljanje in raziskave.

Podgornik je navedla še, da bo mreža med drugim naslavljala izzive, kot so izboljšanje statusa kmeta, krepitev poslovnega okolja, združevanje in varovanje kmetijskih zemljišč, prilagoditev fitofarmacevtskih praks za obvladovanje novih škodljivih organizmov, krepitev znanja s sodelovanjem med regionalnimi razvojnimi, raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami ter zagotavljanje stabilnosti vodnih virov.

---