V Kopru nepopolne mestne kolesarske poti
Kolesarjenje postaja vse bolj popularno. Pa še zdaleč ne le tekmovalno. Kolesarske poti v mestu obiskujejo domačini, pa tudi turisti, tako tujci s križark kot enodnevni obiskovalci iz vse Slovenije.
KOPER > Tudi kolesarska infrastruktura sledi povečanim kolesarskim trendom. Tako nove ceste standardno opremljajo tudi s kolesarskimi potmi. Nekaj večja težava je z obstoječimi cestami in ulicami, še posebej tam, kjer ni dovolj prostora za postavitev sodobne infrastrukture. V Istri imajo zelo privlačno kolesarsko pot Parenzano po koridorju stare ozkotirne italijanske železnice med Trstom in Porečem. Na določenih odsekih pa je zaradi gradnje nove infrastrukture nastala tudi kakšna kritična točka.
Prečkanje ceste pod tovarno Titus na Bivju
Povezava iz Bertokov prek krožišča Bertoki in navezava na Parenzano poteka med tovornjaki, ki prihajajo iz Luke Koper in v njo ter je zelo nevarna za kolesarje.
Pred leti je bilo zaslediti, da bodo ob rekonstrukciji bertoške vpadnice čez avtocesto zgradili nadvoz za kolesarje, vendar ni nobenih pojasnil, če je projekt še aktualen.
Semedela z vsemi novimi nadvozi
Pohvale vredna je nova pol kilometra dolga kolesarska steza (in pešpot), zgrajena pred nedavnim. Prestavljena je s preozke Ulice Istrskega odreda na drugo stran kanala, tik ob novem centru za starejše občane.
V Kopru še obstaja nekaj manjših kritičnih točk na kolesarskih poteh:
- čez za promet opuščeni stari most pred avtobusno in železniško postajo poteka kolesarska pot. Most je za promet opuščen, ker je v slabem stanju zaradi dolgoletnega prometa težkih vozil, zdaj je namenjen zgolj kolesarjem in pešcem. Rešitev je dobra in elegantna. Kar pa ni dobro, so številne razpoke (vdrtine med nosilnimi elementi mostu) v asfaltu, ki kolesarje pošteno pretresejo. Pred leti so sanirali dostop na most, niso pa zmogli čezenj potegniti nekaj svežega asfalta, pa čeprav morda zgolj v omejeni širini kolesarske poti. Kolesarji bi bili odgovornim hvaležni.
- kolesarsko in pešpot pod nadvozom v Semedeli večkrat poplavlja in je tedaj neprevozna. Prav na kritičnem mestu je rob obalnega zidu najnižji: 10 do 20 cm nižji kot drugod. Le zakaj? Resda so tam postavili znak, ki opozarja na poplavljeno kolesarsko pot, a bi bilo bolj koristno, če bi ta denar porabili za postavitev dodatnega robnika v dolžini približno 50 metrov in višjega kakšnih 20 centimetrov. Investicija ne bi bila predraga, bi pa bila kolesarska pot vedno prevozna in zato bolj uporabna.
- na poti čez Markovec do bolnišnice je pešpot speljana po vsej dolžini, kolesarskega dela pa je samo za četrtino te poti. Ker je tam prostora dovolj, bi tudi kolesarsko pot lahko podaljšali po vsej dolžini.
