V Kopru bo bílo razvojno srce projekta Edison
Na dolga leta zapuščeno tovarniško Tomosovo območje nasproti Agrarie in nekdanjega Indeja nameravajo v prihodnje umestiti razvojno-raziskovalno središče. Po načrtih skupine Hidria, ki je lastnica zemljišča, bi prostor zasedli razvojni inštituti, podjetja za inovacije, startupi in druga podjetja, povezana s projektom Edison.
KOPER > V Hidrii so opustili prvotne načrte, po katerih bi med Srednjo tehniško šolo in tehnološkim parkom, kjer je bila nekoč steza za preizkušanje motorjev, uredili logistično-distribucijski center, pokrite skladiščne prostore, poslovne prostore in trgovski center.
Zdaj bo ta predel namenjen za razvoj in raziskave, s katerimi bi smiselno povezali znanost in gospodarstvo ter proizvodnjo. “Slovenija oziroma Koper bi lahko postala testni laboratorij za nove zelene tehnologije. Nekakšna referenčna država zelene mobilnosti,” napoveduje vodja službe za stike z javnostmi v Hidrii Erik Blatnik. Pravi, da želijo, da bi razvojni center zaživel čimprej, vendar je po njegovih besedah za zdaj težko oceniti, kdaj bodo zadeve operativno izvedljive. “Upajmo, da že prihodnje leto,” je optimističen.
Projekt Edison, katerega kratice v angleščini (Eco Driving Innovative SOlutions and Networking) pomenijo “ekološko vožnjo z inovativnimi rešitvami in mreženje”, predvideva več projektov. Eden glavnih je postavitev razvojnega, inovativnega centra. Na tak način Slovenija vstopa v jedro globalnega razvoja zelenih mobilnostnih tehnologij in rešitev prihodnosti. Koordinator projekta je avtomobilski grozd ACS, Hidria pa eden od partnerjev, vanj pa se je vključila tudi koprska občina. “Projekt ima podporo slovenske vlade in je skladen s ključnimi strateškimi usmeritvami EU, saj je usmerjen v razvoj novih tehnologij, izdelkov in storitev, ki omogočajo zeleno mobilnost,” še dodaja Blatnik.
V prostorskem načrtu je predvidena gradnja več objektov in 2000 parkirnih mest. Za boljšo dostopnost do novega območja bodo zgradili krožišča pri trgovini Agraria, od koder bi do nove urbane cone vodil most čez Badaševico, na katerem bi bila še pločnik in kolesarska steza.
