Titov trg in Verdijeva ulica bosta jutri gostila tretji Festival duševnega zdravja

KOPER > Na stojnicah na osrednjem koprskem trgu in bližnji Verdijevi ulici se bodo predstavile različne organizacije, ki delujejo na področju duševnega zdravja. V interaktivnih kotičkih bodo lahko obiskovalci spoznavali tehnike čuječnosti, sproščanja, meditacije, v živi knjižnici pa se pogovorili z “živimi knjigami” - osebami z izkušnjo težav v duševnem zdravju. Tudi Tačke pomagačke bodo tam; prikazale bodo, kako terapevtski psi pomagajo do boljšega zdravja.

V prostorih bližnje Fakultete za management Univerze na Primorskem se bodo čez ves dan zvrstila različna predavanja in delavnice: od odraščanja v digitalni dobi, spoprijemanja s tesnobo, osamljenostjo, pomembnostjo spanja do težav z alkoholom, izgorelostjo, pomembnostjo dobrih odnosov na delovnem mestu, izboljšanja komunikacije v družini in partnerskem odnosu. Vstop je brezplačen, se je pa treba prijaviti na spletni strani www.fdz.si. Prijave bodo potekale do zapolnitve mest posameznih vsebin.

Festival je namenjen širokemu krogu prebivalcev: otrokom, mladostnikom, odraslim, študentom, zaposlenim in starejšim.

Pomen dostopnih storitev

Ob otvoritvi festivala bodo zbrane nagovorili ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel, koprski župan Aleš Bržan, generalni direktor NIJZ dr. Branko Gabrovec in predstojnik Centra za duševno zdravje Matej Vinko. Že minuli teden so na okrogli mizi z naslovom Vrednote v duševnem zdravju: Skupne poti k boljšemu življenju pristojni ministri in državni sekretarji izpostavili pomen dostopnih storitev. Ministrstvo za zdravje vključuje duševno zdravje v vse svoje politike, je zagotovil državni sekretar na ministrstvu Denis Kordež. Centri za krepitev zdravja in centri za duševno zdravje približujejo ljudem storitve tam, kjer živijo, je poudaril. Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je menil, da je za krepitev duševnega zdravja zelo pomembno, da je izobraževalno okolje ustrezno urejeno tako s sistemskega kot vsebinskega vidika.

Ne le mladi, ampak tudi starejši so zaradi duševnih stisk lahko zelo ranljiva skupina, je opomnil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Pri starejših je namreč pogostejša denimo osamljenost. Izpostavil je pomen strategije obvladovanja demence do leta 2030, po kateri naj bi dosegli prilagodljivost storitev. “Če bo demenca hitreje diagnosticirana, lahko njeno napredovanje upočasnimo,” je spomnil. Na ministrstvu za kulturo pa si po besedah državnega sekretarja na tem ministrstvu Marka Rusjana želijo izboljšati delovne pogoje za samozaposlene v kulturi. Ti so namreč nenehno pod pritiskom, da morajo nekaj doseči, njihovi prihodki pa so neredni.