Tartinijevo leto v znamenju kulture s 63 dogodki
Prihodnji teden, 5. februarja, se bo pričel projekt Tartini 250, leto dni trajajoč sklop kulturnih dogodkov, posvečenih spominu na znamenitega mojstra violine, v Piranu rojenega Giuseppeja Tartinija. Projekt se bo sklenil 12. februarja prihodnje leto, nad njim pa bo kot častni pokrovitelj bedel predsednik države Borut Pahor.
PIRAN > “Sestavili smo zgodbo, v katero verjamemo in ubranili bomo privilegij, da smo Tartinijevi someščani,” je včeraj uvod v enoletni projekt Tartini 250 slikovito opisala Manuela Rojec, podžupanja Pirana in predsednica Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini.
Nova knjiga o Tartiniju
Te dni bo izšla tudi nova knjiga Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran z naslovom El Tartini in piassa, Zgodba o spomeniku, ki jo je avtorica Duška Žitko posvetila Giuseppeju Tartiniju. Knjiga v treh jezikih (slovenščini, italijanščini in angleščini) opisuje Piran v drugi polovici 19. stoletja ter ozadja in priprave na največji javni dogodek v zgodovini Pirana - na otvoritev spomenika Tartiniju leta 1896. Predstavili jo bodo na Tartinijevem trgu in v Tartinijevi rojstni hiši v sredo 5. februarja ob 11. uri.
Že prihodnjo sredo, 5. februarja, se namreč pričenja Tartinijevo leto, zgodba, posvečena 250. obletnici smrti znamenitega Pirančana, še zmeraj bolj znanega Italijanom kot Slovencem in bolj vpetega v turistično in še kakšno promocijo pri sosedih kot na naših tleh. A vrsta prireditev, sestavljenih v pester program, nakazuje, da bi lahko Tartini tudi v Sloveniji dočakal veljavo in prepoznavnost, kakršno si zasluži. Moči so poleg občine in Skupnosti Italijanov združili še Turistično združenje Portorož, Tartini festival, Italijansko središče Carlo Combi, Društvo za zgodovinske in geografske študije Piran ter Pomorski muzej Sergej Mašera Piran.
“Sestavili smo program, v katerem je kar 63 dogodkov, razvrščenih na 20 prizorišč v vseh štirih istrskih občinah ter še v Ljubljani in Padovi, kjer je skladatelj pokopan,” je izbor dogodkov orisal Dragan Klarica, vodja projekta Tartini 250.
Vsi so zanimivi, nekateri pa vredni še posebne omembe, kot je, denimo, načrtovani izlet v Padovo, k Tartinijevem grobu, kamor bodo ob privoljenju ministrstva za kulturo odnesli tudi Tartinijevo violino ter jo prepustili virtuoznim prstom Lucia Deganija. Ali pa gostovanje Novega komornega orkestra Feruccio Busoni z violinistom Salvatorejem Accardom na slovesnem koncertu 26. februarja v Gledališču Tartini. Sicer pa so vsi dogodki zbrani v lični programski knjižici, ki bo na voljo obiskovalcem, poseben pečat pa dogodkom daje tudi logotip, ki so ga oblikovali v AV Studiu in je med drugim svoje mesto našel na avtobusih družbe Arriva Dolenjska in Primorska.
Ministrstvo za kulturo projektu svoje finančne podpore ni namenilo, razlog za takšno zadržanost pa naj bi se skrival, kot pravi piranski župan Đenio Zadković, v kandidaturi Pirana in sosednjih občin za naziv Evropska prestolnica kulture 2025, saj bi lahko ministrstvo dajalo vtis, da Piranu daje prednost pred drugimi mesti, ki kandidirajo.
Da bi postal Giuseppe Tartini čez leto dni prepoznaven kot slovenska, ne le piranska ikona, bo odvisno tudi od spretnosti Turističnega združenja Portorož. Predsednik združenja Igor Novel pravi, da bodo projekt Tartini 250 promovirali na različnih sejmih in si prizadevali, da bi postal slovenska blagovna znamka - kot je, na primer, avstrijski skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart.