Strmčnik ponovno poziva k ustavitvi gradbenih del na projektu ureditve kanala

ANKARAN > “Od zadnjega sestanka, na katerem smo se dogovorili o nekaterih kratkoročnih in tudi dolgoročnih rešitvah, predvsem pa o začasni postavitvi zapornice na ankaranskem obrobnem kanalu, ki se nahaja tik ob meji območja državnega prostorskega načrta, se ni premaknilo nič,” nam je ozadje poslanega dopisa razložila podžupanja ankaranske občine Barbara Švagelj.

Župan Občine Ankaran Gregor Strmčnik je bil v dopisu vodstvu Luke Koper še ostrejši: “Ugotavljam, da se do danes stanje na terenu ni v ničemer spremenilo, da se je celo poslabšalo oziroma da kot investitor vse pozive prizadetih povsem ignorirate.”

Sicer je občina k dopisu župana priložila tudi stališče Agrarie, v katerem ta poudarja, da so obravnavana zemljišča izrednega pomena za prehransko samooskrbo države.

Na sestanku so prišli do rešitev

Zaradi nastalih razmer so predstavniki ministrstva za kmetijstvo že 9. julija sklicali sestanek, ki so se ga udeležili še predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor, kmetov, koprske in ankaranske občine, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, direkcije za vode in zavoda za varstvo narave.

Na sestanku so sklenili, da bodo poskrbeli za ohranjanje pretočnosti ankaranskega obrobnega kanala s sladko vodo, po končanih gradbenih delih bodo uvedli monitoring zasoljevanja kmetijskih zemljišč ter se lotili priprav za gradnjo namakalnega sistema.

Zmenili so se še, da bo Luka Koper namestila začasno zapornico na ankaranskem kanalu, ki se nahaja tik ob meji območja državnega prostorskega načrta, ter zagotovila monitoring učinkovanja posegov, ki so jih izvedli v kanalu, na kmetijska zemljišča.

Zaradi gradbenih del ogroženih 105 hektarov zemljišč

Ankaranski občinski svet je že naslednji dan na seji sprejel sklep, s katerim se je seznanil s posledicami gradbenih posegov pri urejanju ankaranskega obrobnega kanala, ki so poslabšale poplavno varnost 105 hektarov kmetijskih površin ter od Luke Koper zahteval takojšnjo zaustavitev gradbenih del ter postavitev začasne zapornice, ki bi preprečevala vdor slane vode v obstoječi kanal. Poleg tega so ankaranski svetniki v sprejetem sklepu zahtevali tudi dopolnitev projektne dokumentacije, saj naj trenutna dela ne bi bila v skladu z izdanimi mnenji nosilcev urejanja prostora, niti z delnim gradbenim dovoljenjem za ureditev obrobnega kanala.

Luka Koper je prevzela pobudo za iskanje rešitev

V Luki Koper so navedbe iz dopisa, da projekt ureditve kanala ni skladen z izdanimi mnenji in z delnim gradbenim dovoljenjem ter da izvedena gradbena dela slabšajo poplavno varnost, kategorično zavrnili. Zatrdili so, da imajo za projekt ureditve ankaranskega obrobnega kanala veljavno in pravnomočno gradbeno dovoljenje, že leta 2016 pa so pridobili tudi okoljevarstveno soglasje.

“Navajanje, da izvedena dela niso skladna z izdanimi mnenji in z delnim gradbenim dovoljenjem, je torej netočno in zelo škodljivo za družbo Luka Koper, ki pri svojem delovanju zvesto in dosledno sledi zakonodajnim okvirom, predvsem pa najvišjim etičnim standardom ter načelom poslovne integritete,” so se na dopis odzvali v pristanišču ter dodali, da ne drži niti trditev, da se s projektom slabša poplavna varnost območja: “Prav to je ključni cilj celotne ureditve kanala, ki ima že danes vlogo razbremenilnika za preprečitev poplavljanja površin tega območja.”

Ob tem so še zatrdili, da so po prvih prejetih informacijah o problematiki tamkajšnjih kmetovalcev glede oskrbe z vodo skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano prevzeli pobudo za iskanje rešitev ter sprejeli sklepe za odpravo nastale problematike, ki jih po navedbah Luke Koper že izvajajo. “Lahko potrdimo, da se aktivnosti v naši pristojnosti izvajajo, vendar te zahtevajo natančno določene postopke, ki jih ni mogoče izvesti čez noč.” .