Stanovalci petih istrskih domov upokojencev so se pomerili na 8. Mini olimpijadi istrskih domov (FOTO)
Kdor misli, da se starostnikom, ki živijo v domovih upokojencev, ne ljubi več ukvarjati s športom, bi se moral v danes udeležiti že 8. Mini olimpijade istrskih domov, ki jo je gostil dom upokojencev v Olmu. Vzdušje, ki je vladalo v večnamenskih prostorih doma, je bilo tako nabito z dobro voljo in energijo, da bi jim ga lahko zavidali tudi pol mlajši tekmovalci. Leta resnično niso ovira do veselja do gibanja.
KOPER > Stanovalci petih istrskih domov upokojencev - Izole, Lucije, Olma, Markovca in Umaga (prav zaradi gostov iz hrvaškega dela Istre si dogodek prisluži naziv mednarodni) so se pomerili v petih športnih disciplinah, prilagojenih seveda starostnikom: v balonanju, zbijanju kegljev z nogo, metanju žoge na koš iz sedečega položaja, metanju obročev na stožce in veselem nakupovanju. Če so prve štiri discipline spretnostne, gre pri veselem nakupovanju bolj za preizkus spominskih sposobnosti. Vsak od tekmovalcev je moral najprej prebrati nakupovalni seznam, si ga čim bolj zapomniti in nato v nakupovalno košaro nabrati čim več stvari s tega seznama. “K sreči mi spomin še vedno dobro služi,” se je po opravljeni nalogi zasmejal Rajko Štritof, član domače ekipe iz Olma. “Tudi z ostalimi disciplinami ni bilo težav, zdaj me čaka samo še balonanje,” nam je pojasnil in odhitel v sosednji prostor, kjer je vladalo povsem drugačno vzdušje. Tekmovalci, ki so bili deležni navdušenega navijanja in bodrenja svojih spremljevalcev, so se zagrizeno borili za zmago svoje ekipe. “Taki dogodki so odlični, bi jih morali organizirati večkrat,” je še dodal Štritof, ki se je v dom v Olmu preselil marca.
Brez treninga ne gre
Balonanje, nekakšna različica sedeče odbojke, pri kateri igralci, ki sedijo v invalidskih vozičkih, čez mrežo ne odbijajo žoge, ampak balon, je glavna disciplina Mini olimpijade. Čeprav se na prvi pogled zdi, da ne gre za prav zahteven “šport”, vendarle ni tako. Za starejše ljudi, nevajene manevriranja z invalidskim vozičkom, ni tako preprosto, da z rokami odbijajo balon, z nogami pa morajo sočasno premikati voziček, so nam pojasnile delovne terapevtke. Prav zato so potrebne priprave, saj se morajo tekmovalci naučiti voziti voziček, za kar je potrebna koordinacija, motorika in ne nazadnje tudi moč.
Rajko Štritof
član domače ekipe iz Olma
“Taki dogodki so odlični, bi jih morali organizirati večkrat.”
“Vsako leto se zavzeto pripravljamo na udeležbo na teh igrah, dvakrat na teden imamo tudi pri nas domske športne igre, tako da naši tekmovalci pridno trenirajo za vse discipline mini olimpijade, posebno pozornost pa namenjamo balonanju, saj morajo biti v formi,” je nad vnemo svojih ekip navdušena Tedeja Rebula Šorgo, delovna terapevtka iz Centra za starejše občane (CSO) Lucija. Da je v odlični formi, je vnovič dokazal Cvetko Zalokar, redni udeleženec Mini olimpijade iz Lucije. Zalokar, ki se je v lucijski dom z Gorenjske preselil leta 2017, je sicer že od malega vpet v šport. Najprej je treniral atletiko, nato smučarske skoke, kasneje pa se je zapisal kegljanju, ki mu je bil zvest kar 35 let. “Lani smo igre organizirali v našem domu, a tudi letos v Olmu so poskrbeli za odlično vzdušje,” je pohvalil organizatorje.
Nad prijetnim vzdušjem je bila navdušena tudi Karmen Kočar, tekmovalka iz DU Izola, ki se je prvič udeležila Mini olimpijade. “Zadnjih 14 dni smo pridno trenirali, žal sicer ne vsak dan, a pomembno je, da migamo. Jaz se udeležim vsega, kar nam ponujajo v domu, pa tudi na sprehode hodim, vesela pa bi bila, če bi imeli na voljo še več tovrstnih sprostitvenih iger, sploh z žogo,” nam je zaupala Trboveljčanka, ki se je januarja preselila v Izolo, kjer živi tudi njen sin.
Suzana Čendak Rastovac
vodja koprske enote Doma upokojencev Ptuj
“Mini olimpijada je priložnost, da dokažemo, da leta niso ovira do veselja do gibanja, sodelovanja in zdravega tekmovanja. Za tiste, ki so gibalno ovirani, pa je to dokaz, da njihove omejitve niso ovira za udeležbo.”
Pridobitev praktičnih izkušenj za študente
Pri organizaciji in izvedbi iger so, kot vsako leto doslej, sodelovali tudi študenti 3. letnika Fakultete za vede o zdravju (FVZ) - smer aplikativna kineziologija. Letos jih je bilo kar 45. “To je odlična priložnost za pridobitev praktičnih izkušenj pri delu s starostniki,” je prepričana študentka Kaja Kancler. “V okviru predmeta Prilagojena gibalna športna aktivnost že več let sodelujemo z domovi starejših, kjer se lahko mladi v realnem okolju srečajo s starostniki, spoznajo njihove navade in potrebe ... Dejansko je to ena izmed izkušenj, ki je mi v teoriji ne bi mogli pričarati v študijskem procesu,” nam je pojasnila Nuša Babnik, asistentka na FVZ.
Največja zmaga je nasmeh na obrazu
Kot je poudarila vodja koprske enote Doma upokojencev Ptuj Suzana Čendak Rastovac, je Mini olimpijada bolj kot tekmovanju namenjena v prvi vrsti druženju, spoznavanju in izmenjavi izkušenj tako med udeleženci kot med njihovimi spremljevalci, pomembno vlogo pa igra seveda tudi telesna aktivnost starejših. “Mini olimpijada je priložnost, da dokažemo, da leta niso ovira do veselja do gibanja, sodelovanja in zdravega tekmovanja. Za tiste, ki so gibalno ovirani, pa je to dokaz, da njihove omejitve niso ovira za udeležbo. Največja zmaga pa je za vse nas nasmeh na obrazu tekmovalcev.” Sodeč po nasmejanih obrazih udeležencev so dosegli želeno. Obraz pa je sijal tudi animatorki Jani Horvat, ki je bdela nad organizacijo tokratnih iger. “To je bil pomemben dogodek za naš dom, ki je povezoval tako šport, zabavo kot prijateljstvo, za naše stanovalce pa odličen trening za ohranjanje boljše psihofizične kondicije,” je poudarila.
