Slovensko morje si zasluži oceno dobro

“Če bi moral oceniti ohranjenost slovenskega morja in obale, bi si prislužila oceno dobro. Seveda pa je merilo lokacija, saj so nekatera območja bolje obvarovana kot druga,” ugotavlja vodja piranske enote zavoda za varstvo narave Robert Turk.

Glede posegov  v morje je naravovarstvenik Robert  Turk pristaš 
logike manj je več. Foto: Tomaž Primožic/FPA
Glede posegov v morje je naravovarstvenik Robert Turk pristaš logike manj je več. Foto: Tomaž Primožic/FPA

KOPER >Ob počastitvi treh pomembnih svetovnih okoljskih dnevov - biotske raznovrstnosti (22. maj), okolja (5. junij) in oceanov (8. junij) - je naravovarstvenik Robert Turk znova opozoril na pomen ohranitve morskih travnikov in algalne zarasti, saj slednji predstavljajo pomemben vir hranil za morski živelj.

Pomanjkanje življenjskega prostora

“Slovenija premore 200 kvadratnih kilometrov morja, od tega jih pet zasedajo morski travniki oziroma območja morskih cvetnic ter algalne zarasti. Če bi to preslikali na kopno, bi ta območja predstavljala travnike in gozdove,” pojasnjuje. Slovensko morje se lahko pohvali z visoko biotsko raznovrstnostjo, saj so v njem našli kar 2200 vrst bitij, kar je 35 odstotkov vseh živečih v Jadranu.

200 kvadratnih kilometrov morja ima Slovenija.

5 kvadratnih kilometrov zasedajo morski travniki oziroma območja morskih cvetnic ter algalne zarasti.

“Ob tem pa nezanemarljivo težavo predstavlja pomanjkanje življenjskega prostora in če še tega izgubimo zaradi napačnih okoljskih odločitev, potem poti nazaj več ni,” je realen Turk. Nujno je, pravi, preprečiti pretirano “pozidavo” oziroma krčenje morskega prostora, zato velik pomen pripisuje preventivnemu delovanju. “Ne moremo pričakovati, da bo morje kot ekosistem delovalo, če mu bomo odvzeli dragocen življenjski prostor, zato si ne smemo privoščiti izgube morskih travnikov in algalne zarasti,” dodaja. Glede posegov v morje pa je Turk privrženec logike manj je več.

Zadovoljen je, ker so v ankaranski občini razumeli okoljski poziv in so pristopili k oblikovanju krajinskega parka Debeli rtič. Poleg piranske Punte in Mesečevega zaliva je to edinstven del slovenske obale, poudarja Turk. “Če izgubimo Debeli rtič, bo to podobno izginotju ene od beneških palač, na katere smo tako ponosni.”

Krajinski park protiutež pristanišču

Znano je, da bo Krajinski park Debeli rtič razdeljen na tri varstvena območja. Prvo, najstrožje območje, bo obsegalo skrajni del rta med javnim kopališčem na severni strani polotoka in plažo Mladinskega zdravilišča Rdečega križa, drugo bo vključevalo zaliv Sv. Jerneja ter območje med Mladinskim zdraviliščem in študentsko plažo, v tretjem območju pa so že urbanizirani deli obale.

“Veseli nas, da bo zaliv sv. Jerneja, ki zaradi plitvin, morskih cvetnic in muljevitega obrežja predstavlja pravo naravno vrednoto, vključen v varovano območje in ga bomo uspeli ohraniti v vsej njegovi prvinskosti,” še dodaja Turk.

Podobno meni tudi Iztok Mermolja, direktor občinske uprave v občini Ankaran, ki pravi, da bo krajinski park neke vrste protiutež pristanišču, ki je zasedlo kar tretjino prostora. Napoveduje, da bodo najverjetneje prihodnje leto v morje namestili privezne boje oziroma pontone, na katere se bo moč privezati s plovili, zato, da morjeplovci s sidranjem ne bodo uničevali morskega dna. Pred leti so našteli, da se pred ankaransko obalo poleti zadržuje prek 80 plovil na dan.


Najbolj brano