Sidra še orjejo po morskem dnu
Poleti se ob obali med Izolo in Piranom, predvsem pri Belih skalah, vsak dan zasidra po več deset čolnov. Da bi omilili škodo na morskem dnu, so v Krajinskem parku Strunjan in na piranski občini predlagali, da bi postavili niz mrtvih sider oziroma privezov na morju. Po več letih privezov še vedno ni in sidra še naprej orjejo po dnu.
STRUNJAN > V morju od Pirana do Belih skal naj bi postavili več kot 300 začasnih privezov. Piranska občina jih je načrtovala 200 (od piranske cerkve do Pacuga), v Krajinskem parku Strunjan pa so jih želeli postaviti približno od 100 do 160 (med Strunjanom in Belimi skalami), smo poročali pred tremi leti. Na dno morja so nameravali postaviti betonske bloke z verigami, ki bi jih na površju držale plavajoče boje, nanje pa bi se privezovala plovila. Bila bi približno 50 metrov oddaljena eden od drugega, nekatera bi bila bliže obali, druga bolj oddaljena in bi tako omogočala privezovanje tako manjšim kot večjim plovilom.
Lani je v okviru projekta MedPan North poskusna privezna mesta na mrtvih sidrih na Debelem rtiču poskušal postaviti republiški zavod za varstvo narave. A so naleteli na težave z dovoljenji, saj je agencija za okolje postavila takšne pogoje, ki jih v času trajanja projekta niso uspeli izpolniti. Kljub temu in kljub pripombam nekaterih naravovarstvenikov, da bi privezi na morju vplivali na biodiverziteto morja, barke pa bi onesnaževale okolje, je Robert Turk iz piranske enote zavoda za varstvo narave prepričan, da bi bila mrtva sidra ustrezna rešitev. “Takšni privezi bi zagotovo povzročili manj škode kot zdajšnji način sidranja. Najbolje pa bi bilo, da bi v 200-metrskem pasu ob obali prepovedali sidranje in določili območja, kjer bi sidranje izjemoma dovolili,” predlaga. Sidra namreč uničujejo morsko dno, predvsem pulijo rastline na morskih travnikih in lomijo kamene korale.
Izola nasprotuje privezom na morju
V piranski občinski upravi pravijo, da so doslej pripravili idejne zasnove in oddali vloge za pridobitev potrebnih soglasij. Projekt Krajinskega parka Strunjan pa je končal v predalu. “Nismo se prijavili na razpis, saj se izolska občina ne strinja s takšnim načinom reševanja problematike sidranja. Če nimamo podpore obeh občin, piranske in izolske, pa nima smisla, da nadaljujemo s projektom,” pravi direktor krajinskega parka Marko Starman.
V Piranu projekt podpirajo, v Izoli pa ne, saj so prepričani, da bi bila uvedba začasnih priveznih mest na morju omejujoča za domačine. “Prepričani smo, da se bo obremenitev morskega dna zaradi sidranja v kratkem zmanjšala z ukinitvijo schengenskega režima na morski meji med Slovenijo in Hrvaško,” še dodajajo v kabinetu župana Igorja Kolenca.
Domačini, ki prihajajo s plovili k Belim skalam, imajo večinoma majhne čolne z majhnimi sidri. Marsikateri med njimi se zgraža nad večjimi italijanskimi jahtami in pogosto neveščimi vozniki, ki sidra vlečejo po dnu, dokler ne zagrabijo ob skalo in tako zaustavijo plovila. Prav velikost plovila bi bila lahko merilo za omejitev sidranja na območju Belih skal in še nekaterih obremenjenih območij, predlagajo nekateri.
Sidranje ni prepovedano
Sidranje namreč zdaj ni zakonsko prepovedano, razen v Mesečevem zalivu (zaliv Sv. Križa) in na Rtu Madona, na Debelem rtiču pa je prepovedana vožnja na motorni pogon. “Je pa prepovedana vožnja na motorni pogon v pasu, ki je manj kot 200 metrov oddaljen od obale. Bliže lahko pridejo le čolni na vesla,” pojasnjuje direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec. Tako tudi pomorska inšpekcija, ki kontrolira območje, ne more kaznovati lastnikov zasidranih plovil. “Glede na to, da plovila ne vozijo, jih ne kaznujemo,” pravi Klinec. Kazen za vožnjo preblizu obale sicer znaša od 400 do 800 evrov.
Za zdaj tako lastniki plovil, zasidranih ob Belih skalah, dobivajo le prospekte z nasveti, navodili in informacijami.
Uprava za pomorstvo pa čaka na spremembo zakonodaje. “Že večkrat smo poslali predlog za popravek zakonika, ki bi v območju kopalnih voda prepovedal sidranje, saj čolni na motorni pogon in kopalci ne gredo skupaj,” pravi Klinec. Poleg Belih skal se veliko dnevnih obiskovalcev s čolni sidra še v Strunjanskem zalivu ter pri Pacugu.
HELENA RACE
