Sanacija šole še vedno razdvaja
“Prvega septembra bodo vaši otroci vstopili v novo šolo, ker bomo staro stavbo tako temeljito prenovili, da boste več kot zadovoljni. Če pa ima kdo jajca, naj me pride pljuvat na otvoritev,” je koprski župan Boris Popovič v razpoznavnem slogu sporočil udeležencem zbora občanov v sredo na Škofijah. Civilne iniciative ŠPET njegova zagotovila ne prepričajo. Pravijo, da ima naložba preveč neznank in nedorečenih stvari, zato še vedno zahtevajo novogradnjo.
ŠKOFIJE > Koprski župan Boris Popovič zagovarja energetsko prenovo montažne šolske stavbe iz leta 1977 in noče slišati o gradnji nove šole na drugi lokaciji. Za obnovo bodo porabili 954.000 evrov, pri čemer bodo črpali 200.000 evrov državne podpore za energetsko sanacijo javnih objektov.
14 dodatnih želja je izvedljivih
“Res ne vidim težav, saj bomo z obnovo poskrbeli za vgradnjo novih in sodobnih materialov. Pa kaj bi bilo bolj prav, da to stavbo zrušimo?” je župan vprašal občinstvo in dobil odgovor, ki ga najverjetneje ni pričakoval. “Jaaa! Tako je. Hočemo novo šolo,” se je razlegel glas nasprotnikov energetske sanacije dotrajanega objekta.
954.000 evrov bo stala energetska sanacija OŠ Škofije. 200.000 evrov bodo črpali državne podpore za energetsko sanacijo javnih objektov.
754.000 evrov bo šlo iz občinskega proračuna.
Župan pa se ni dal: “Počakajte. Tako enostavno pa spet ne gre. Kam bodo pa šli otroci v času gradnje? Spomnite se, kako je bilo vse narobe z nadomestno lokacijo, kamor smo namestili otroke, ko smo gradili OŠ Koper. Marsikdo nam je očital, da so morali biti v kletnih prostorih Bonifike s premalo svetlobe in zunanjih površin. Kaj pa mislite, da bi lahko na Škofijah naredili? Kam bi jih razselili? Saj ne moremo kar čez noč zgraditi nove šole,” jih je opozoril.
Nanizal je podatek, da so v 15 letih njegovega županovanja obnovili 13 šol in nekaterim dogradili tudi prizidke, v zgolj dveh primerih - Koper in Sv. Anton - pa so se odločili za novogradnjo. Občinstvo je poskušal prepričati tudi s podatkom, da ga je ravnateljica OŠ Škofije Vlasta Urška Baraga seznanila s 14 željami oziroma potrebami, ki bi jih veljalo upoštevati ob energetski sanaciji.
Med drugim je naštel, da bodo poleg zamenjave stavbnega pohištva (okna, vrata), toplotne izolacije pročelja in strehe, zamenjava strešne kritine, namestitve solarnih kolektorjev za segrevanje sanitarne vode, v okviru posegov ogradili šolski objekt, uredili pločnike, sanirali pode, prezračevalne naprave, prepleskali vse stene, namestili nove luči z led tehnologijo, namestili nove termostatske ventile na radiatorjih, nabavili novo športno in drugo opremo ... “Vse je izvedljivo. Če pa se boste strinjali, da so lahko otroci po obnovi še dva meseca brez telovadnice, bomo zamenjali še pod in namestili parket,” je obljubil Popovič.
Če so njegovim besedam nekateri pritrdili z bučnim ploskanjem, pa so drugi nejeverno zmajevali z glavo. “Povejte, kaj ste pred leti obljubili v športni dvorani. Bil sem zraven,” ga je spomnil eden od udeležencev zbora. V mislih je imel županovo napoved, da bodo Škofije dobile nov vrtec in novo šolo. To je sicer potrdil tudi župan, vendar je dodal, da so se nato odločili za gradnjo vrtca, ker se je tudi po pojasnilih ravnateljice pokazala večja potreba po tej naložbi.
Posedanje terena vpliva na temelje
Predsednik sveta KS Škofije Edmond Gašpar je k besedi povabil predstavnika civilne iniciative ŠPET Alana Radina. Ko je predlagal, da bi si na platnu ogledali računalniško prezentacijo z najpomembnejšimi poudarki o težavah zdajšnje dotrajane stavbe in razlogih za novogradnjo, ga je župan prekinil in mu namignil, da to ni potrebno in naj kar pove, kar ima za predstaviti. “Šola je bila slabo vzdrževana. Že leta 2007/08 je bilo v letnem načrtu zapisano, da se pojavljajo hude težave z vlago in zamakanjem. Kasneje so na seznam dodali še težave zaradi posedanja terena. Tudi zato se je za vprašati, ali je smiselna obnova na zdajšnjih temeljih,” je opozoril Radin.
Županu je dal vedeti, da ga je leta 2011 marsikdo volil, ker je obljubil, da bo kraj dobil novo šolo, nakar je snedel besedo. Spomnil je, da je njihova krajanka v svoji magistrski nalogi oblikovala vizijo nove šole na drugi lokaciji. “Menimo, da je projekt izvedljiv, predvsem pa si želimo, da bi naši otroci obiskovali šolo, ki jim bo omogočala izobraževalne standarde 21. stoletja,” je Radin povzel skupno mnenje staršev na Škofijah in požel aplavz.
“Še bog je potreboval nekaj časa”
“Vašo idejo podpiram, vendar si je danes ne moremo privoščiti. Sanirajmo najprej staro šolo in pustimo odprte možnosti za prihodnost,” mu je odvrnil Popovič. Obenem je zanikal podatek, da je bil objekt slabo vzdrževan. “Za tovrstne posege smo v vseh teh letih porabili 463.000 evrov. Čudežev iz starega objekta pa ne moremo delati,” je dodal. Zagotovil je še, da imajo v prihodnje v načrtu tudi gradnjo dodatnega prizidka, če se bo po letu 2024 res izkazalo, da se šola sooča s prostorsko stisko.
“Čudež bo ali ne bo, župan? Pridite in rešite zagato, kot ste to storili z begunci,” ga je izzvala ena od krajank. “Pa dajte mi nekaj mesecev. Še bog je potreboval nekaj časa,” ji je odvrnil Popovič. Edmond Gašpar je pozval k strpnemu dialogu, saj je ocenil, da se je debata na trenutke prevesila v politično obračunavanje na gostilniški ravni. Povedal je še, da je njihov krajan, Jadran Rebec, ki je v 70. letih pripravil projekt za montažno šolo, ocenil, da je sanacija tega objekta tehnični in ekonomski nesmisel.
“Energetska sanacija zdajšnjega Marlesovega objekta po Pures pravilniku (energetska sanacija fasade, stropov, zamenjava stavbno mizarskih izdelkov, sanacija podov, toplotna črpalka za ogrevanje z radiatorji, zamenjava strešne kritine …) bi stala približno 740 evrov po kvadratnem metru površine. Za novogradnjo nizkoenergijske stavbe s toplotno črpalko in rekuperacijo, po sistemu ključ v roke, na pripravljeno betonsko ploščo ali klet brez zunanje kanalizacije in ureditve pa bi bilo treba odšteti približno 1050 evrov po kvadratnem metru površine. Če bi zagotovili od tri do 3,5 milijona evrov, bi lahko imeli na Škofijah novo montažno šolo,” je predlagal Gašpar.
Ravnateljica Vlasta Urška Baraga meni, da je treba predvsem razmišljati, kaj je možno narediti v kratkem času, zato se ji zdi energetska sanacija dobra rešitev. “Že z novim prizidkom smo dobili boljše pogoje za delo za nas in šolarje. Naša knjižnica ima kar 150 kvadratnih metrov površine. Ne vem, če imajo druge šole tudi takšno,” se sprašuje. Gašpar pa je kritično ocenil, da gre pri tej naložbi za vse kaj drugega: “Oblast nam prodaja karamboliran avto, ki ga bodo 'speglali' na novo.”
