"S Četrtnimi feštami krepimo skupnost"

KOPER > "S Četrtnimi feštami krepimo skupnost in dajemo sedanjim prebivalcem možnost, da ugotovijo, koliko so skupnost. Preko skokov v zgodovino pa predstavljamo mesto, ki je večina zaradi različnih zgodovinskih okoliščin ne pozna," je povedala pobudnica Četrtnih fešt dr. Neža Čebron Lipovec iz Fakultete za humanistične študije Koper.

Idejo je dal domačin Gianni Pellizer

Ideja ni nova, doda. Pred 14 leti jo je na enem od spominskih večerov v etnološki zbirki Pokrajinskega muzeja na Gramscijevem trgu omenil danes pokojni Gianni Pellizer iz Bošadrage, ko je pripovedoval o tem, kako so organizirali te fešte v 30. letih minulega stoletja ter kako so se tedaj družili, plesali ... "Ta ideja je nato prerasla v predlog za participativni proračun, ki pred štirimi leti ni bil izbran, so pa na koprski občini prepoznali potencial, kar je pripeljalo do vključitve v čezmejni projekt Terra Gothica Incognita," pojasni Čebron Lipovec.

Po prvih treh uspešnih feštah lani na Gortanovem trgu, Mudi in v Taverni, ki jih je izpeljal Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper, je osrednje organizacijske vajeti letos prevzela ekipa, zbrana okoli Neodvisnega obalnega radia (NOR). Na Gramscijevem trgu so se jim v soboto pridružili lokalni gostinci (Ghetto Something, Čevabdžinica Sarajevo 84, Avokado), Klub študentov občine Koper, Krajevna skupnost Koper center, ekipa prve pomoči Rdečega križa Koper, koprski ulični glasbenik Andrea Dilič in še številni sosedi (med njimi tudi svetovalka koprskega župana za kulturo Vesna Pajić, ki je prispevala izbor arhivskih fotografij Kopra), ki so na dogodek prišli, "oboroženi" s številnimi domačimi dobrotami.

"Zelo me veseli, da se vsi malo zavedamo, da potrebujemo take dogodke. Vsi smo Koprčani - eni iz mesta, drugi od drugod. Mesto vsi poznamo, pa ga hkrati ne poznamo," doda Čebron Lipovec in pove, da je bila osnovna ideja dogodka "ponuditi domačinom možnost, da se srečajo, medgeneracijsko povezujejo, z nekaterimi intervencijami pa da bolje spoznajo tudi svoje mesto danes, včeraj in tudi jutri."

Neža Čebron Lipovec (v sredini na klopi) med raziskovanjem po zgodovini koprskih hiš in njenih nekdanjih prebivalcev.

Foto: Biljana Pavlović

Oblegani Časovni stroj

V sklopu sobotne fešte je bil del posvečen Mestu prihodnosti, ki ga je kuriral dr. Boštjan Bugarič, očitno zelo veliko zanimanje pa je vladalo za preteklost mesta. Med bolj obleganimi točkami je bil tako imenovani Časovni stroj, kjer je Čebron Lipovec skupaj s študentkami Fakultete za humanistične študije Koper obiskovalcem omogočila vpogled v zgodovino njihovih hiš v mestnem jedru. Pri tem so si pomagale s franciscejskim katastrom, prvim sistematičnim zemljiškoknjižnim popisom, ki je začel nastajati leta 1819, ter s knjigo Caterina del Buso: Capodistria attraverso i soprannomi. Njen avtor je nekdanji Koprčan Lauro Decarli, ki je po drugi svetovni vojni zapustil mesto, a je svoje spomine - stavbo za stavbo, družino za družino - zbral v nekakšno enciklopedijo Kopra, pojasnjuje Čebron Lipovec. Po več kot štirih urah skorajda neprekinjenega iskanja po arhivu so prišle do podatkov za približno 30 do 40 stavb v koprskem starem mestnem jedru.

Kdo je bila skrivnostna Caterina del Buso, pa bodo obiskovalci lahko izvedeli na naslednji Četrtni fešti, ki bo 23. maja v Bošadragi, nekdanji ribiški četrti. Zadnja letošnja fešta pa bo 4. julija na tako imenovanem Giardinetu za picerijo Atrij.

Na Gramscijevem trgu so zbirali tudi posebne/dragocene kotičke domačinov po starem mestnem jedru, ki bodo podlaga za spominski sprehod.

Foto: Biljana Pavlović