Pred obiskom vlade so se v istrskih občinah oborožili z raznolikimi vprašanji

ISTRA > Obalno-kraška regija je imela leta 2023 skoraj 119.000 prebivalcev, njihova povprečna starost pa je bila 45,5 leta. Povprečna starost na državni ravni je takrat znašala 44,1 leta. Je edina statistična regija z izhodom na morje, posebej istrske občine pa so med najpomembnejšimi turističnimi destinacijami v državi.

Koper: poudarek na infrastrukturnih projektih

“Osrednje teme naših pogovorov v sklopu vladnega obiska v regiji bodo infrastrukturni projekti v izvajanju in načrtovanju, kot so vodooskrba slovenske Istre in Krasa, cestni projekti, kot so srminska in bertoška vpadnica ter umeščanje hitre ceste Koper-Dragonja v prostor,” so pojasnili na koprski občini. Vlada je sicer že šla naproti istrskim občinam, saj je z letošnjim 1. januarjem za hitri cesti Škofije-Koper in Koper-Izola ukinila vinjete. S tem ukrepom je uslišala dolgoletna prizadevanja lokalnega prebivalstva.

V Kopru ob vladnem obisku pričakujejo tudi več informacij v zvezi z zaključkom izgradnje drugega železniškega tira med Koprom in Divačo, ki je pomemben tudi za poslovanje največje gospodarske družbe v regiji, Luke Koper. Obravnavali bodo tudi potek in stanje ostalih projektov, ki jih Mestna občina Koper izvaja v sodelovanju z državo ali ob njeni podpori.

Izola: o hitri cesti in protipoplavni zaščiti

“Občina Izola se nadeja, da bo skupaj z vlado med drugim načela vprašanje protipoplavne zaščite Izole in izvedbe hitre ceste Koper-Dragonja,” so o pričakovanjih obiska povedali na izolski občini. Imajo izdelano študijo, ki navaja potrebne ukrepe, da bi bila Izola kot mesto varna pred plimovanjem morja in hudimi nalivi, vendar gre za finančno velik zalogaj, so pojasnili. Po ocenah izpred slabih dveh let bi celovita rešitev, ki vključuje gradnjo ločenega sistema za kanalizacijo, stala približno deset milijonov evrov. Sistem, ki bi obsegal ločeno fekalno in meteorno kanalizacijo ter izvedbo več rekonstrukcij kanalizacijskih odsekov v starem delu mesta in črpališča pri ladjedelnici, pa vsako odlašanje le še dodatno draži, so prepričani na občini.

Zaradi prometnih zastojev v poletni sezoni se želijo v izolski občini z vlado pogovoriti tudi o gradnji hitre ceste. “Dokler ne bo zgrajena hitra cesta med Koprom in Dragonjo, bo veliko bolj obremenjena izolska obvoznica, v nadaljevanju pa še regionalna cesta med Jagodjem in Lucijo,” so opozorili.

V občini se nadejajo tudi čimprejšnje priprave ustreznih podzakonskih aktov, da bi se lahko prilagodili novemu zakonu o gostinstvu, so še zapisali.

Piran: v ospredju težave s prostorskim načrtovanjem

Tudi v Občini Piran si želijo rešitve težav s prometom. “Piran je predvsem zaradi tranzita odločno preobremenjen,” so prepričani. Sezonski zastoji omejujejo vsakdanjo mobilnost občanov, povzročajo gospodarsko in okoljsko škodo ter zmanjšujejo dostopnost in privlačnost destinacije Portorož-Piran. “Od države pričakujemo jasne informacije o začetku gradnje odseka hitre ceste Jagodje-Lucija in o nadaljnjem umeščanju hitre ceste Koper-Dragonja v prostor.”

Potem ko je ustavno sodišče v obravnavo sprejelo pobudo za oceno ustavnosti zazidalnega načrta Lucija II in začasno zadržalo s tem povezani občinski sklep, si v občini želijo tudi pogovora o prostorski zakonodaji. “Istrske občine se zaradi dolgotrajnih postopkov soočamo z resnimi težavami pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov,” so opozorili na občini, kjer bodo zaradi časovne stiske v prvi fazi sprejeli občinski prostorski načrt le kot preslikavo obstoječega stanja. Ob tem želijo najti način, da postopek ne bi trajal več let.

Ker je Piran ena najbolj obiskanih destinacij v državi, potrebujejo usklajen državni pristop k razvoju trajnostnega turizma, ki bo varoval prostor in hkrati zagotavljal kakovost bivanja za domačine, pričakujejo na občini.

Nadejajo se tudi novelacije zakona o spodbujanju turizma iz leta 2018, saj želijo učinkovito in boljšo promocijo na turističnih območjih, zakon pa mora opredeliti sistemska sredstva za delovanje lokalnih turističnih organizacij. “Pogovoriti se moramo tudi o zakonu o gostinstvu in morebitnih nepredvidenih posledicah omejevanja oddajanja,” so zaključili.

Vlado naslavlja osem raznolikih občin

Obalno-kraško regijo sicer sestavlja osem občin. Skoraj polovica prebivalcev regije je sredi leta 2023 živela v Mestni občini Koper, ki je bila po številu prebivalcev s približno 54.000 prebivalci četrta največja v Sloveniji.

Najmanjša v regiji je občina Ankaran, ki je med najmanjšimi tudi na državni ravni. Izola je medtem s 576 prebivalci na kvadratni meter tretja najgosteje poseljena občina v Sloveniji, je še zapisano na spletni strani statističnega urada.

Stopnja delovne aktivnosti je bila v letu 2023 z 69,2 odstotka ravno pod povprečjem v Sloveniji, ki je znašalo 69,3 odstotka. Stopnja anketne brezposelnosti je znašala 4,3, enako kot v podravski regiji in je bila tretja najvišja v državi. Med delovno aktivnimi prebivalci s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 21,9 odstotka odhajalo na delo drugam, največ, 60 odstotkov, v osrednjeslovensko regijo.

Povprečna mesečna neto plača zaposlenega v tej regiji je znašala 1401 evro. To je bilo 44 evrov oziroma tri odstotke manj od slovenskega povprečja. V regiji je ob tem delovalo približno 15.700 podjetij. Vsako je zaposlovalo povprečno 3,1 osebe, kar je bilo najnižje povprečje v državi.

Poleg občin Koper, Ankaran, Izola in Piran, regijo sestavljajo še občine Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana. •