Poziv občini, naj najemnikom galerij in ateljejev v času izven turistične sezone zniža najemnino: “Umetniške slike niso kruh ali mleko”

“Žal mi je, da galerija zapira svoja vrata, nenazadnje je ta prostor naravnost popoln za razstave. A najemnina je previsoka. Sploh pozimi, ko je Izola prazna in ni obiskovalcev, se nam finančno enostavno ne izide,” obžaluje izolska umetnica Kateryna Burlina, ki je minulo soboto pripravila zadnjo razstavo svojih del v galeriji ART3B v Alietovi ulici. Vrata galerije bodo po 15. decembru ostala zaklenjena.

IZOLA > Poslovni prostor v Alietovi ulici, kjer je bil do tedaj (večinoma zaprt) masažni salon, sta pred slabima dvema letoma vzela v najem s soprogom Eduardom Belskyjem, priznanim ukrajinskim slikarjem. V njem sta uredila galerijo, ki je dodobra poživila utrip v tem delu mestnega jedra. “Poleti, ko je Izola polna obiskovalcev in turistov, še nekako gre, 650 evrov najemnine plus stroški pa je pozimi enostavno preveč, saj nimamo svojih del komu prodajati. Izola je prazna, ni turistov, tudi druge galerije in ateljeji se soočajo s podobnimi težavami,” opozarja Kateryna Burlina.

Želi si, da bi vodstvo občine prepoznalo, kako pomemben je umetniški utrip v mestu. “V zadnjih letih se je v Izolo priselilo kar nekaj priznanih likovnih umetnikov. Škoda, da občina ne zagrabi te priložnosti, saj bi lahko skupaj razvijali kulturno ponudbo v mestu.”

Dušan Ambrož

Lista Izolani

“Najemniki galerij in ateljejev v starem delu mesta so na neki način zaščitni znak ustvarjalne Izole in sestavni del naše turistične ponudbe. Kaj bomo ponujali turistom, če jih bomo izgubili zaradi naše nepripravljenosti na iskanje ustreznih rešitev?”

Pobuda za pomoč

Njihovo stisko so zaznali v Listi Izolani, ki je na zadnji seji občinskega sveta podala pobudo za sprejem ukrepa, ki bi olajšal plačevanje obveznosti najemnikov občinskih poslovnih prostorov v času izven turistične sezone. “Najemniki poslovnih prostorov, katerih prihodek je v veliki meri odvisen od prodaje njihovih izdelkov obiskovalcem našega mesta, so se znašli v težavah, saj obiska njihovih trgovin, lokalov ali ateljejev skorajda ni, njihove obveznosti do Občine Izola pa ostajajo nespremenjene. Slike ali izdelki domače in umetnostne obrti pač niso kruh ali mleko, ki ju potrebujemo vsak dan, zato so njihovi prihodki izven sezone minimalni. Sama po sebi se ponuja rešitev s kratkotrajnim znižanjem najemnin tistim najemnikom poslovnih prostorov, katerih obstoj njihove dejavnosti je odvisen od sezonske prodaje oziroma od števila obiskovalcev našega mesta. V mislih imam predvsem najemnike galerij in ateljejev v starem delu mesta, ki so na neki način zaščitni znak ustvarjalne Izole in sestavni del naše turistične ponudbe. Kaj bomo ponujali turistom, če jih bomo izgubili zaradi naše nepripravljenosti na iskanje ustreznih rešitev zanje, pa tudi za vse ostale najemnike, ki delijo njihove težave,” se sprašuje Dušan Ambrož.

Ljubljana, primer dobre prakse

Kot primer dobre prakse navaja Mestno občino Ljubljana, ki je leta 2020 objavila javni razpis za oddajo 17 umetniških ateljejev in prostorov v brezplačno uporabo za kulturne dejavnosti. Razdelili so jih upravičencem, ki opravljajo dejavnost na področjih likovne oziroma vizualne umetnosti in imajo akademski naziv iz tega področja oziroma so kot posamezniki vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi pri ministrstvu za kulturo s poklicem slikar, kipar, ilustrator, fotograf, grafik, intermedijski umetnik, ki svojo dejavnost opravljajo pretežno v Ljubljani in niso lastniki prostorov, v katerih lahko izvajajo svojo dejavnost.

Obnovljeni Center Rog pa neprofitno (brez najemnin, s kritjem tekočih stroškov) podeljuje 25 individualnih projektnih prostorov na 1250 kvadratnih metrih površine. Namenjeni so posameznikom in kolektivom, ki razvijajo družbeno koristne produkte v skladu s temeljnimi vrednotami Centra Rog.

“Te primere omenjam zgolj v potrditev prepričanja, da je mogoče najti rešitve, ki so v interesu občine in mesta, brez enosmernega vztrajanja pri tistem delu zakonodaje, ki govori, da je za državo in občino najpomembnejša ekonomska korist oziroma višina najemnine, ne glede na to, kdo jo ponuja,” je sklenil Ambrož.

---