Portorož je Lahu izrekel slovo, kot pritiče legendi (FOTOGALERIJA)
Ladja Laho je ob meglenem jutru še zadnjič izplula iz svojega domačega pristanišča v Portorožu. Na njeno zadnjo pot se je zbrala množica Portorožank in Portorožanov, ki so svojo ladjo pospremili, kot se spodobi za legendo. Dijaki Srednje pomorske šole so jo pospremili z vihtenjem slovenske trobojnice in baklami.
PORTOROŽ > "Ne, nisem pričakoval, da bo toliko ljudi," nam je priznal kapitan legendarne ladje Viko Kveder. "To pove veliko o tem, kaj je Laho pomenil Portorožu." Na vprašanje, ali bo ladjo, ki ji je poveljeval kar 33 let, pogrešal, je odgovoril z eno samo besedo: "Zelo."
Pojasnil je, da je bil z njo povezan vsak dan. Vsako jutro je prišel pogledat, kako je z njo. Ob napovedani lebičadi so jo odvezali in z ladjo zapluli na odprto morje. Tudi prespali smo cele noči tukaj," se spominja. Ta vsakdanja rutina je z leti postala del njegovega življenja. "Takšna ladja ni šala. Z njo moraš biti 24 ur na dan, če je treba. Ne moreš je pustiti same, kot da bi bila v marini. Zato je bilo tudi veliko odrekanja," pravi.
Ladjo bi lahko ohranili vsaj kot spomenik
Da bi ladjo rešili pred dokončnim uničenjem, se je močno zavzel upokojeni pomorščak iz Portoroža Slavko Franca, ki je na družbenih omrežjih zagnal pravo reševalno akcijo. Njegova zamisel je bila, da bi ladjo postavili na suho kot spomenik. "To bi bilo enostavno izvedljivo, če bi posamezniki, ki so za to pristojni, pomagali," obžaluje.
Kot morebitno lokacijo je predlagal tudi prostor pred novo luško kapitanijo v Kopru. "Do tega pa ni prišlo, ker ljudje, za razliko od prejšnjih generacij, žal niso več solidarni. Vse se gleda le skozi finančne izračune," je prepričan Franca. Predlagal je, da bi vsaj del ladje ohranili, denimo njen premec, ki bi ga lahko pripeljali nazaj v Portorož in ga postavili kot spomenik na javni površini, morda v parku ali krožišču.
"Pokopali smo vse, kar se da pokopati"
"To je bila edina še kovičena ladja v Sloveniji," obžaluje Slobodan Simič - Sime, restavrator tradicionalnih plovil, ki je bil prisoten ob izplutju. Po njegovih besedah je bilo vzdušje pred skladiščem soli Grando, kjer je bila ladja privezana, "kot na pogrebu".
"Vprašaš se, kaj za vraga je sploh to za ena pomorska država, ki ji pravimo Slovenija. Pokopali smo vse, kar se je dalo pokopati. Pokopali smo Splošno plovbo Portorož, pokopali smo lesene in tradicionalne barke, zdaj pa smo pokopali še ladjo, ki je s sabo nosila toliko zgodb, spominov, da ne rečem usod," dodaja Simič. •