Poplave ogrožajo Istro tako iz morja kot iz zaledja

Ko se omenja poplavljanje v Istri, najprej pomislimo na posledice plimovanja in valovanja Jadranskega morja. A direktorica Direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor dr. Lidija Globevnik pravi, da nevarnost prihaja tudi iz zaledja. “Ogrožajo nas tudi rečne poplave in poplave padavinskih voda. Če do teh pride sočasno z dvigom morske gladine, zaledne vode ne morejo odtekati, zatorej narastejo še bolj, kot bi sicer,” je za Primorske novice pojasnila na današnji javni predstavitvi o ukrepih zmanjšanja posledic dvigovanja morske gladine, ki je potekala na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu.

Brez ustreznih strategij se mesto lahko spremeni v bazen

Da protipoplavna zaščita ne izhaja samo iz ukrepov na morju, je poudaril tudi Rok Velišček iz Direkcije za vode: “Poleg obvarovanja obalne linije pred visokim plimovanjem in valovanjem je treba razmišljati tudi o ukrepih v zaledju. To so nižje ležeča, depresijska območja za obalno linijo, ki so običajno tudi naseljena. Z gradnjo protipoplavnih ukrepov zaidemo v težave, če na teh območjih prej ni urejeno odvodnjavanje.” Med predavanjem je še dodal: “Mesto, ki ima urejen zgolj skalomet ob morju, se ob večjih nalivih lahko spremeni v bazen.”

O tem, koliko se bo gladina morja dvignila v prihodnjih desetletjih, Velišček trdi, da je težko podati natančne podatke. Nedvomno pa je, da se je gladina morja v zadnjih 20 letih dvignila, kar potrjujejo tudi meritve. Direkcija za vode je pripravila tri možne scenarije: najvišji dvig gladine v naslednjih 20 do 40 letih je ocenjen na 40 centimetrov, dvig srednje gladine morja do konca stoletja pa bi znašal med 60 centimetri v najboljšem primeru in 110 centimetri v najslabšem. “Govorimo o srednji gladini morja, torej ne o ekstremnih poplavnih dogodkih,” pravi.

Pogled na morje bodo morale nadomestiti druge vsebine

Kot eno od rešitev za slovensko Istro Globevnik izpostavlja pripravo podrobnega načrta upravljanja obalnega območja, ki mora zajemati ne le obvladovanje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda, dviga morja, valovanja in poplavljanja, temveč tudi poplavljanja rek ter neustreznega delovanja kanalizacijske mreže.

Globevnik svari, da na dolgi rok brez nadvišanja obalne linije ne bo šlo, prebivalci obmorskih območij pa se bodo morali temu prilagoditi. “Obalo je treba dvigniti, druge možnosti ni. Tudi stavbe bodo morale biti prilagojene poplavam in odporne nanje. V nekaterih obalnih mestih Nemčije, Nizozemske, Belgije in Anglije so izvedli znaten dvig obal, največkrat v obliki nasipov, ki so funkcionalno povezani z mestnim utripom,” je obrazložila.

Po njenih besedah se bodo prebivalci morali privaditi drugačnim vsebinam ob morju: “Ni vse v razgledu na morje. Lahko se sprehodimo ob njem, na obali začasno postavimo kavarnice, vendar je treba vedeti, kdaj prihajajo plime in poplave - takrat se je pač treba umakniti.”

Izola in Koper bolj uspešna, Piran najbolj ogrožen

Pri protipoplavnih zaščitah sta Izola in Koper bolj uspešna kot Piran. “Trenutno je v Izoli v fazi izvajanja pomemben projekt, ki ga vodita Direkcija za vode in Občina Izola. Projekt naslavlja problematiko zalednih voda. Nekaj aktivnosti je bilo vzdolž obalne linije že izvedenih, predvsem na območju Sončnega nabrežja,” razlaga Velišček.

Najdlje je pri ukrepih Koper. V minulih 15 letih je Mestna občina Koper zvišala semedelsko obalo, kjer je morje pogosto poplavljalo. Pomembne ukrepe je izvedel tudi Krajinski park Škocjanski zatok, ki je pred petimi leti obnovil protipoplavno zapornico. MO Koper je uredila odvajanje padavinske vode, kot je zadrževalni bazen na območju športnega parka Bonifika. Nazadnje sta se Direkcija za vode in MO Koper lotila zviševanje nasipov in urejanja suhega zadrževalnika na območju Badaševice, je še razložil Velišček.

Piran je najbolj ogrožen, dodaja, a so tam pred časom ustavili projekt gradnje protipoplavnega zidu. “Z zaščitnimi ukrepi je nujno treba nadaljevati,” opozarja. Karmen Pines iz Urada za naložbe na Občini Piran sicer zatrjuje, da ponovno pripravljajo natečaj za protipoplavno zaščito: “Zaključili smo s strokovnimi podlagami - raziskave so bile zelo obsežne, od kartiranja morskega dna, raziskav živalskih in rastlinskih vrst, do natančnih geodetskih posnetkov morja in kopnega ter geomehanike in arheologije. Zaključuje se projektna naloga, sledil bo natečaj. Zelo pomemben pa je širši konsenz javnosti. Pomembno bo sodelovanje stroke, prebivalcev in uporabnikov.”

Ahilova tetiva protipolavne strategije

Dr. Črt Poglajen, strokovnjak za demokratične oblike vključevanja državljanov, poudarja, da je za vzpostavitev zaupanja javnosti v protipoplavne strategije nujno tudi sodelovanje državljanov pri njihovi pripravi. "Javnost bi bilo treba vključiti v oblikovanje same protipoplavne strategije, kar pomeni, da bi jo moralo ministrstvo za naravne vire in prostor aktivno vključiti v proces. Trenutno javnosti ne ponujamo ne pogojev ne možnosti, da bi sodelovala. V nekaterih severnih in zahodni evropski državah, kot je Nizozemska, to urejajo drugače. Ko se pojavi problem, skličejo večmesečno deliberacijo, v kateri sto naključno izbranih državljanov razpravlja o izzivu, informacije pa dobivajo od znanosti in stroke."

Dogodek, na katerem so bili prisotna tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak, izolski župan Milan Bogatič in koprski Aleš Bržan, so organizirali Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte občine Izola in Ministrstvo za naravne vire in prostor. •