Pokopališče v Škocjanu bo kulturni spomenik

KOPER • “Pokopališče ni zgolj prostor pokopa, temveč dragocen nosilec zgodovinskega, kulturnega, umetniškega in družbenega spomina lokalne skupnosti. Z razglasitvijo koprskega pokopališča za kulturni spomenik lokalnega pomena bomo poudarili in zaščitili dediščino in poskrbeli, da se prostor kontemplacije in spomina ohrani za naše zanamce,” pravi Vesna Pajić, svetovalka koprskega župana za kulturo in mednarodne projekte.

Zavarovane tudi ciprese

V piranski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so pripravili elaborat, v katerem so med drugim določili stroga pravila za ohranjanje nagrobnikov, zgodovinskih napisov in prostorske podobe pokopališča, vključno z obveznim prenosom odstranjenih elementov v lapidarij. “Prepovedani so posegi, ki bi spremenili prostorsko zasnovo, gabarite, stopnišča, prehode in vhode ter obodni zid. Novogradnje so dovoljene le zunaj obodnega zidu starega dela, pod pogojem, da višina slemena ne preseže višine zdajšnjega zidu. Prepovedana je tudi modernizacija, neskladna z zgodovinskim značajem. Poseben režim velja tudi za krajinsko zasnovo, saj so ciprese varovane kot sestavni del vrtnoarhitekturne podobe,” je med drugim v dokument zapisala konservatorska sodelavka Mateja Makovec.

Na starejšem delu pokopališča, kjer je približno 2250 grobnih parcel, so katalogizirali in analizirali grobove, grobnice, nagrobne spomeniki ter nagrobne plošče, starejše od 50 let. Glede na njihovo kulturno, umetnostno in zgodovinsko vrednost so 396 nagrobnih polj razvrstili v tri varstvene režime.

Pri najstrožjem, prvem varstvenem režimu, ki zajema grobnih 89 enot, novi pokopi niso dovoljeni, razen za potomce prvotno pokopanih. Drugi varstveni režim, v katerega so vključili 266 enot, prepoveduje posege, ki bi spremenili avtentično pojavnost ali vizualno kompozicijo prostora. Nove napisne plošče ni dovoljeno namestiti na zdajšnji nagrobni spomenik, temveč le ob strani ali na vodoravni površini groba. Tretji varstveni režim, ki velja za 41 enot, pa ob menjavi najemnika predvideva prenos starih plošč v lapidarij ter namestitev kamnite plošče z napisom “ex tomba/ nekdanji grob” in imenom nekdanje družine.

Posebnost je grobnica De Grassi

Na starejšem delu pokopališča so grobovi koprskih družin ter uglednih in zaslužnih Koprčanov, grobovi padlih v NOB in drugih vojnah. Na pokopališču so elementi, ki dokazujejo avtohtonost italijanske narodnosti na narodnostno mešanem območju. Slednje se neposredno odraža v nagrobnih napisih, kjer prevladuje italijanski jezik, pa tudi v slogovnih značilnostih nagrobnikov, ki so v veliki meri sledili italijanskim in širše evropskim umetnostnim tokovom. Med ohranjenimi starejšimi grobovi izstopajo grobnice najstarejših koprskih plemiških in meščanskih družin. V Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti Koper so zadovoljni, da bo pokopališče poslej pod strogim varstvenim režimom, saj so nekateri grobovi starih italijanskih družin v zelo slabem stanju.

Na spodnjem delu pokopališča v Škocjanu, le nekaj metrov od vhodnega objekta, je grobnica z nagrobnim spomenikom Antonia De Grassija, ki jo je zgradil njegov brat, arhitekt Gioachino De Grassi. Slednji je bil eden prvih Koprčanov, ki so po odprtju Sueškega prekopa odpotovali v Siam (današnja Tajska) in tam ustanovil gradbeno podjetje. Po smrti brata Antonia je zanj med letoma 1888 in 1894 zgradil grobnico v slogu budističnega templja, ki je v slovenskem in širšem evropskem prostoru edinstvena. Tudi zato jo bodo predlagali za uvrstitev na seznam spomenikov državnega pomena.

Tudi Koper v Združenje evropsko pomembnih pokopališč

Makovčeva še priporoča, da se tudi koprsko pokopališče vključi v Združenje evropsko pomembnih pokopališč (ASCE), katerega cilji so promocija pokopališč kot kulturne dediščine, sodelovanje pri njihovi zaščiti in obnovi ter krepitev zavesti o njihovi kulturni vrednosti. Član združenja, ki povezuje več kot 180 zgodovinsko in umetniško pomembnih pokopališč iz 28 držav, je tudi piransko pokopališče.

“Z razglasitvijo za spomenik lokalnega pomena bomo zagotovili pravno varstvo pokopališča pred neprimernimi posegi, degradacijo ali izgubo izvirnih značilnosti. Omogočili bomo strokovno usmerjeno ohranjanje in vzdrževanje v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ohranili bomo avtentičnost prostora za prihodnje generacije ter poudarili pomen pokopališča kot dela javnega prostora in kulturne krajine kraja,” je zadovoljna Vesna Pajić. •