V Izoli poklon “očetu” esperanta Ludwiku Zamenhofu
V nedeljo, 15. decembra, so esperantisti po celem svetu praznovali dan esperantske knjige in kulture, slovenski govorci tega jezika pa so se poklonili jeziku in njegovemu “očetu” Zamenhofu že v četrtek, 12. decembra, in sicer v Izoli.
IZOLA > Zamenhof je želel za vsakogar ustvariti drugi jezik, ki bi bil preprost in brez izjem ter bi tako olajšal sporazumevanje med ljudmi z različnih koncev sveta, seveda ob hkratnem ohranjanju maternega jezika. Prednost esperanta je, da ni vezan na nobeno državo, kulturo ali politično ozadje. Med gosti priložnostne prireditve je bila tudi Marija Lipičar, 97-letna primorska esperantistka, in tudi zdaj v Mariboru živeča zakonca Zadravec, Španka in Slovenec, ki sta poročena že 50 let, povezal pa ju je - esperanto.
Bogat kulturni program v esperantu (s prevodom v slovenščino) so pripravili navdušeni govorci tega jezika, ki se pod vodstvom učitelja Petra Grbca tedensko sestajajo na srečanjih v Medgeneracijskem centru v Izoli. Slišali smo lahko nekaj naših ljudskih pesmi v esperantu, prav tako se je v tem jeziku preskusil Drago Mislej - Mef in zapel svojo pesem z novega albuma Novele z naslovom Pesem, ki je ni (Neestanta kanto). Pritegnile so predstave kamišibaja in pogovor z Vinkom Ošlakom, avtorjem več knjig v esperantu.
Zamenhof, rojen pred 165 leti, je močno navzoč med nami; na prav poseben način se je “pojavil” na prireditvi sami, upodobljenega na slikarska platna pa ga je bilo celo mogoče “srečati” na večernem sprehodu po mestu.