Poglobitev kanala na bonifiki je dvignila kmete na noge, ostali so brez vode

BIVJE, ANKARAN > Kmetje se bojijo, da bo s poglobitvijo kanala do njihovih kmetijskih zemljišč pritekala morska voda in da sistema ne bodo mogli več uporabiti za namakanje.

Na ankaranski bonifiki namakajo že več kot sto let

Dobra dva kilometra je dolg obrobni kanal, ki je speljan po ankaranski bonifiki. To je desni razbremenilnik reke Rižane, ki se izteka v koprsko pristanišče. Lucjan Andrioli, ki je dopis z opisom problematike poslal na več naslovov pristojnih in ki je kmete zbral ob mostičku čez kanal, je spomnil, da so se na ankaranski bonifiki več kot sto let namakale kmetijske površine. Pravi, da je tu pred desetletji bilo več kot 300 hektarjev teh površin; država je vzpostavila mehki jez ter dva kanala, en je ankaranski. S sistemom zapornic se je spuščalo vodo na vse površine. “Sto let so tu kmetje živeli od kmetijstva tako, da so namakali. Po sto letih to spreminjajo, po kanalu bo pritekala slana voda. Če je morje na koti nič, kanal na koti minus2,5 metra in voda teče dol, pomeni, da bo slana voda pritekla do nas. Sladke vode že to poletje ni več zaradi teh del. Zahtevamo, naj se vzpostavi stanje, kot je bilo prej.”

Lucjan Andrioli

kmet

“Sto let so tu kmetje živeli od kmetijstva tako, da so namakali. Po sto letih to spreminjajo, po kanalu bo pritekala slana voda.”

Če bo vdirala slana voda, ne bo kmetijstva

Nekaj kmetov se je zbralo tik ob delovnih strojih, ki kanal še poglabljajo. Domen Benčina je najemnik petih hektarjev. “S porušitvijo zapornic na tem kanalu se pojavlja veliko tveganje, da na teh površinah ne bomo mogli več kmetovati. Že zdaj sicer res vdira voda, a sladka. Če bo vdirala slana voda, bodo te površine neuporabne. To bi bila velika katastrofa za slovensko Istro. Obdelovalnih površin je že tako malo. S tem bi izgubili še tisto nekaj malo površin za pridelavo hrane,” je opozoril.

Glede dovoljenja za uporabo vode za namakanje kmetje pravijo, da za trenutne kanale veljajo dovoljenja, ki so bila že izdana. Ob vsaki spremembi ali posodobitvi pa je treba pridobiti novo vodno pravico. “To pa je v trenutnem času skoraj misija nemogoče. Nanje se čaka veliko časa, pogoji so izjemno zahtevni,” pravi Benčina in dodaja, da pravico do vode dodeljujejo v premajhnem obsegu in da bi z njo lahko namakali vrtove, ne pa njiv.

Patricija Pirnat

KZ Agraria

“S slano vodo iz ankaranskega kanala lahko po novem gojimo alge, ne pa paradižnikov in bučk.”

Robert Zelenjak ima od Sklada kmetijskih zemljišč v najemu tri hektarje zemljišč. “Z zapornico, ki je bila poleti zaprta, smo do sedaj lahko namakali. Od letos v kanalu ni vode. Mene niso obvestili, na eno njivo so celo navozili mulj. Ko sem sklad vprašal, kaj se dogaja, so rekli, da o tem niso obveščeni,” je povedal.

Paradižnik in bučke za državo manj pomembni?

Polovica zelenjave, ki joletno odkupi Kmetijska zadruga Koper, je z ankaransko-bertoške bonifike, pravi Patricija Pirnat: “Tukaj so najbolj rodovitna zemljišča, tu imamo največ mladih kmetov. Verjetno bo odgovor pristojnih, da s tem ukrepom skrbijo za biotsko pestrost in ravnajo trajnostno. A kje bomo pridelovali hrano? Saj je pridelava hrane prav tako trajnostna. Res ne potrebujemo v kanalih slane vode, z njo lahko pridelamo alge, ne pa sadja in zelenjave,” pravi Patricija Pirnat iz KZ Agraria. Tudi ona pritrjuje, da kmetje že desetletja prosijo za vodna dovoljenja. “Država je uredila sistem kanalov v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. To niso zasebna zemljišča, ampak so v lasti države. A očitno so paradižnik in bučke 'nižji' gospodarski interes, kot je Luka,” pravi in dodaja, da kmetijska zemljišča za državo očitno niso pomembna.

Domen Benčina

kmet

“Če bo vdirala slana voda, bodo te površine neuporabne. To bi bila velika katastrofa za slovensko Istro. Obdelovalnih površin je že tako malo.”

Strmčnik jutri v Ljubljano z zahtevo, da se zagotovi namakanje

Kmetom je na petkovem zboru je prisluhnil tudi ankaranski župan Gregor Strmčnik. Poudaril je, da se je znova izkazalo, da državni prostorski načrt za pristanišče v več elementih pomanjkljiv, na kar je občina opozarjali že večkrat.

S prenovo ankaranskega obrobnega kanala pa se je pokazalo dvoje, je pojasnil Poplavna varnost se je poslabšala; občinske prostore na Železniški 1 zaliva, namesto da bi bili bolj suhi. Druga posledica pa je vdiranje morja v sistem, ki je bil namenjen za namakanje. “To je v posmeh vsem, ki se trudijo za pridelavo vrtnin,” je povedal Strmčnik. Jutri se jutri odpravlja na sestanek na ministrstvu za infrastrukturo z državnim sekretarjem, izpostavil bo tudi to temo. “Zahteva občine Ankaran bo, da se z deli ustavi, da se načrti dodelajo, da se zapornice ponovno izpostavijo in da se namakanje s sladko vodo znova vzpostavi,” je napovedal.

Polovica zelenjave, ki je letno odkupi Kmetijska zadruga Koper, je z ankaransko-bertoške bonifike.

A prav Strmčnik je pred časom podpisal pod sporazum z Luko Koper in ministrstvom za infrastrukturo za gradnjo tega kanala, tako da je lahko Luka Koper pridobila gradbeno dovoljenje zanj.

“Občina je res podala izjavo, da se ne bo pritožila na gradbeno dovoljenje, a je izvedba, kot vidimo zdaj, napačna. Mogoče smo bili zavedeni, danes se v naravi kaže, da izvedba ni prava, stanje v naravi je drugačno, kot so nam razlagali, načrte je treba dodelati. Pustiti kmete brez vode je nedopustno.”

V Luki niso vedeli za namakanje

V Luki Koper pravijo, da jih v večletnem pridobivanju dovoljenj in soglasij nihče ni opozoril na to, da se voda uporablja za namakanje in da bi morali zaradi tega kanal urediti drugače. Projekta so se lotili leta 2013, ko so izdelali presojo vplivov na okolje, kjer so bili vključeni vsi nosilci urejanja. Pridobili so okoljevarstveno soglasje, vsa soglasja za projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Tako formalno kot neformalno v vseh teh letih niso bili seznanjeni s problematiko, ki jo glede oskrbe tamkajšnjih obdelovalnih zemljišč z vodo izpostavljajo kmetje v dopisu, pravi vodja investicij Roberto Levanič: “ V kolikor bi bili seznanjeni oziroma bi to v fazi usklajevanj in pridobivanj soglasij izpostavili nosilci urejanja prostora ali drugi neposredno vpleteni deležniki, bi Luka Koper lahko aktivno pristopila k iskanju rešitev v skupno dobro.”

Dosedanji kanal je bil izredno plitek in močno zaraščen, pregled vzorcev materiala pa je že zdaj kazala, da je po kanalu prihajala slana voda, pravijo v Luki: “Zapornice v tem projektu prenove res niso predvidene; če bi jih kmetje želeli, bo od pristojnih odvisno, ali jih bodo vključili v projekt. Pomemben del naložbe, ki se bo izvajala v dveh fazah, je tudi ureditev območja za vzpostavitev habitata za določene zavarovane rastlinske in živalske vrste.” Te bodo preselili iz bližnjega luškega koncesijskega območja, ki jih bo Luka v prihodnjih letih lahko uporabljala za svojo dejavnost.

Velik del ankaranske bonifike sicer sodi v okvir državnega prostorskega načrta za pristanišče. Prav v slednjem je po zagotovilih Luke opredeljeno, da mora Luka izboljšati poplavno varnost območja.

Zaradi vzdrževalnih del Luke Koper ob ankaranskem kanalu so tamkajšnji kmetje ostali brez vode za namakanje polj.

Kmetje zahtevajo, da se v poglobljen kanal vrne zapornica: projekt Luke Koper je namreč ne predvideva.