Podvodna galerija, ki je tudi dom za morsko življenje
Projekt V spomin velikim, posvečen izumirajočemu velikemu leščurju, je doživel svoj epilog. Na morskem dnu. Člani Zavoda YouSea so potopili in na morsko dno pritrdili še zadnje tri umetniške skulpture, ki so bile v začetku leta na ogled na razstavi v Portorožu. S tem so ustvarili unikatno gojišče za morske organizme.
SEČA > Približno 85 umetniških interpretacij velikega leščurja (pinna nobilis) zdaj počiva na morskem dnu, na globini 12 metrov, v gojitvenem območju portoroškega ribolovnega rezervata. Skulpture, ki so bile v začetku leta na ogled v galeriji Monfort Obalnih galerij Piran, bodo služile za pritrjevanje morskih organizmov, zanimivih za gojenje, kot je avtohtona evropska ostriga (ostrea edulis). Strokovnjaki bodo prek njih lahko preučevali tudi vpliv različnih materialov na morski ekosistem.
Že opazili prve znake življenja
Čeprav umetnine v morju niso niti še dobra dva tedna, so na njih že opazili prve znake življenja: prekriva jih obrast iz alg, potapljače pa je na eni od skulptur pričakal in presenetil celo veliki morski pajek (maja squinado). “Veseli nas, da morski organizmi že odkrivajo nove strukture. V šali pravimo, da je to gojišče bolj podobno umetniški galeriji kakor klasičnemu gojišču. Z gojiščem želimo razviti inovativen način gojenja evropske ostrige, ki je z izumiranjem leščurja izgubila svoj naravni življenjski prostor,” je pojasnila direktorica zavoda YouSea Irena Fonda.
Hana Hanžek-Turenšek
magistrica varstvene biologije iz zavoda YouSea
“Čeprav s skulpturami, ki smo jih danes potopili na morsko dno, ne moremo poustvariti funkcijo filtracije, pa lahko z njimi zopet ustvarimo pogoje za habitatno pestrost.”
Leščurja ni več, a življenje se lahko vrne
Veliki leščur, ki zaradi tujerodnega parazita (haplosporidium pinnae) množično izumira, je največja školjka Sredozemskega morja. Zraste lahko do 150 centimetrov v dolžino (oziroma višino), njegova prisotnost pa bistveno prispeva k biotski raznovrstnosti. Na svoji veliki in trdni lupini leščur nudi življenjski prostor mnogim drugim morskim organizmom - od drugih školjk, kot so omenjene evropske ostrige, do rakovic, mnogoščetincev, spužev in alg. Ti organizmi se lahko nanje pritrjujejo, česar na mehkem, muljastem dnu sicer ne bi mogli storiti. Hana Hanžek-Turnšek, magistrica varstvene biologije iz zavoda YouSea, je obrazložila, da je leščur filtrator, kar pomeni, da prečiščuje vodni stolpec. “Čeprav s skulpturami, ki smo jih danes potopili na morsko dno, ne moremo poustvariti funkcijo filtracije, pa lahko z njimi zopet ustvarimo pogoje za habitatno pestrost,” je podčrtala.
Umetnost, ki vrača upanje
Pri projektu so sodelovali domači in tuji umetniki, ki so iz okolju prijaznih materialov, kot so glina, kovina, les, kamen in steklo, oblikovali skulpture oziroma svoje umetniške interpretacije velikega leščurja. “Z umetnostjo lahko naredimo nekaj resnično pomembnega za naše morje - za naravo in prihodnost vseh nas. Umetnost ima moč ozaveščanja, povezovanja in navdiha. Z njenim jezikom lahko opozorimo na dragocene, a ogrožene vrste, kot je leščur, ki je ključni gradnik morskega ekosistema,” je izpostavila umetnica Rosanna Ralijević Ceglar, ena izmed avtoric potopljenih skulptur.
Irena Fonda
direktorica zavoda YouSea
“Z gojiščem želimo razviti inovativen način gojenja evropske ostrige, ki je z izumiranjem leščurja izgubila svoj naravni življenjski prostor.”
Podpora projektu
Projekt je v okviru trajnostnega razpisa v višini 40.000 evrov financiralo podjetje GEN-I. “Podprli smo projekt, ki s kreativnostjo, znanjem in vizijo ustvarja dodano vrednost za naravo in skupnost,” je poudaril Maks Helbl, predsednik uprave družbe. Ob priložnosti je Zavod YouSea izdal tudi razstavni katalog umetniških del, ki ga je oblikovala Nika-Lavinia Jakac.
