Piranski muzej bo dostopnejši
Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran je vključen v evropski projekt Come-In! (Vstopite!), ki je namenjen večji dostopnosti obiskovalcev s posebnimi potrebami. Pri projektu sodeluje tudi absolventka Pedagoške fakultete, ki je sama gibalno ovirana.
PIRAN > “V muzeju delam od oktobra in res zelo uživam,” pravi 28-letna Natalie Finkšt, ki je v piranskem pomorskem muzeju začasno zaposlena prek programa zaposlitvene rehabilitacije, ki ga omogoča zavod za zaposlovanje. Njene delovne obveznosti so večinoma vezane na evropski projekt Come-In! (Interreg Srednja Evropa), ki je namenjen izboljšanju pogojev in večji dostopnosti muzeja za obiskovalce s posebnimi potrebami, bodisi gibalno oviranim bodisi tistim, ki imajo težave z gluhostjo in naglušnostjo ali slepoto in slabovidnostjo.
“Trenutno skeniram fotografije za pripravo publikacije o zgodovini plovil, ki bo taktilna, saj bo namenjena slepim in slabovidnim,” pojasni. Za večjo dostopnost izobraževalnih in kulturnih institucij za ljudi s posebnimi potrebami je treba po njenem še veliko postoriti. Tudi sama je kot študentka Pedagoške fakultete imela s tem precej težav in so se ji morali prilagoditi s predavanji v pritličju. Koprčanka prihaja v Piran trikrat na teden in v muzeju dela za polovičen delovni čas.
“Uredili so mi dovolilnico, da lahko parkiram v mestu, a je zelo težko najti prosto parkirno mesto,” pove. Iz avta, ki ga vozi sama, pokliče sodelavce v muzeju, ki ji pomagajo v voziček, za dostop do svojega delovnega mesta v nadstropju muzejske palače Gabrielli pa ji morajo ponekod podstaviti premično klančino. “Glede na ozke prostore te starodavne palače je za obiskovalce na vozičkih veliko že postorjenega. V pritličju je posebno dvigalo do medetaže, prostori v nadstropjih pa so dostopni z običajnim dvigalom,” razloži sogovornica.
“Natalie se usposablja za vodenje in za pripravo posebnih delavnic za gibalno ovirane skupine. Pomagala nam je tudi pri organizaciji posveta, kjer smo predstavili smernice projekta Come-In!,” omeni Franco Juri, direktor muzeja, ki ima na račun nove sodelavke povedati same pohvalne besede.
Zaposlitev v muzeju se ji bo iztekla prihodnjega oktobra. “Ne glede na to, kaj bom počela v prihodnje, bo to dragocena izkušnja,” meni Finkštova, ki je pred tem delala kot prostovoljka v okviru aktivnosti Društva zveze Sonček. Znana pa je tudi po uspešni športni dejavnosti, saj je bila leta 2014 slovenska prvakinja v bocci - dvoranskem balinanju za osebe z invalidnostjo - in celo druga v Evropi.