Oljčna muha letos prehiteva
Slovenski oljkarji so zaskrbljeni. Oljčna muha je napadla zgodaj kot še ni nikoli, napad pa je ponekod zelo temeljit. Pristojne državne ustanove so zaprosili za dovoljenje za škropljenje z insekticidom perfekthion po celotni krošnji, saj je od letos z njim dovoljeno škropiti le po njenem nerodnem delu, kar pa muhe ne bi zaustavilo.
ISTRA > “Pri prvem vzorčenju ulova oljčne muhe smo opazili le malce nadpovprečen let, a je na nekaterih lokacijah za ta čas veliko okuženih plodov,” je včeraj povedal Matjaž Jančar, specialist za varstvo rastlin v koprskem oddelku KGZ Nova Gorica. Po dostopni mednarodni literaturi in domačih izkušnjah muha ne napada plodov, dokler koščica ni formirana. “Letos so plodovi v tem času zaradi obilice padavin debelejši in očitno privlačni za muho. Vbodi so stari do enega tedna, v plodovih pa so jajčeca ali zelo majhne ličinke,” pravi Jančar. Napad je najbolj intenziven v okolici Lucije, v Krkavčah in v Strunjanu, kjer je okuženih tudi več kot 40 odstotkov plodov, ne le istrske belice, ki jo ima oljčna muha najraje, pikala je še druge sorte. V ponedeljek so iz KGZ Nova Gorica oljkarje v Istri z SMS sporočili obvestili o nuji ukrepanja proti oljčni muhi.
Kmetijska svetovalna služba iz Kopra bo v tem mesecu pripravila seriji dveh delavnic za varstvo pred oljčno muho. Delavnice o koristnih rastlinah in organizmih ter ekološkem varstvu pred oljčno muho, ki jih bo vodila Irena Vrhovnik, bodo 14. julija v Strunjanu (zbor pri Sosiču), 15. julija na Baredih (oljčnik Moljk), 21. julija na Plavjah (oljarna Čok) in 22. julija v Novi vasi nad Dragonjo (gasilski dom). Delavnice o opazovanju in ukrepanju proti oljčni muhi, ki jih bosta vodila Irena Vrhovnik in Matjaž Jančar bodo 16. julija na Beneši in na Mali sevi (oljčnik Dujc), 17. julija Nad Lamo (oljčnik Hlaj), 23. julija v Grintovcu (domačija Morgan), 24. junija v Potoku (domačija Darko Jakomin) in 25. julija v Krkavčah (oljarna Ternav). Vse delavnice se bodo začele ob 17.30.
V torek popoldne je Matjaž Jančar o napadu obvestil pristojne v sektorju za fitofarmacevtska sredstva državne uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in jih seznanil z bojaznijo, da na najbolj prizadetih območjih škropljenje z zastrupljeno vabo po nerodnem delu krošnje ne bo zadoščalo. Predlagali so odobritev škropljenja z insekticidom perfekthion po celotni krošnji, kot je bilo mogoče ukrepati do lanskega leta, kar bi zaustavilo razvoj muhe v plodovih.
Zoper oljčno muho, najpomembnejšega škodljivca oljk pri nas, smejo oljkarji v integrirani pridelavi enkrat v sezoni ukrepati z omenjenim insekticidom po nerodnem delu krošnje in še največ štirikrat s kontaktnim pripravkom GF 120, ki je edini dovoljen za uporabo v ekološki pridelavi. Omejitev je strožja kot v sosednjih oljkarskih državah, zato se istrski oljkarji bojijo, da utegne dobršen del letošnjega pridelka uničiti oljčna muha.
“Letos je izjemno nenavadna situacija. Muha pika, v vabe pa se manj lovi. Iščemo načine, kako zadevo olajšati tudi v ekološkem oljkarstvu,” pa je dejala Irena Vrhovnik, specialistka za oljkarstvo pri KGZ Nova Gorica. Povedala je, da hitijo s poskusi z agrohomeopatskimi sredstvi in da bo čez dober teden znano, ali ukrepanje zaleže.
“Zelo smo previdni pri dajanju soglasij za kakršno koli uporabo fitofarmacevtskih sredstev, saj je v prvi vrsti zdravje ljudi, omenjena sredstva pa lahko ostanejo v plodovih ali v olju,” je včeraj poudarila Vida Čadonič Špelič, direktorica uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Povedala je, da so imeli prvi sestanek o zagati že v torek, ko so dobili ustno obvestilo s prošnjo, včeraj pa so s strokovnjaki sklenili, da si zadeve na terenu ogleda posebna komisija. Na podlagi njenih ugotovitev bodo danes sprejeli sklep o morebitnem dovoljenju za škropljenje s perfekthionom po celotni krošnji. “Odločitev bo takšna, da bo šla nasproti oljkarjem, a na prvem mestu je, poudarjam, zdravje ljudi,” je izpostavila Čadonič Špelič. Pisno vlogo za dovoljenje za izredno ukrepanje je KGZS na upravo naslovila včeraj zgodaj popoldne, zanjo pa so morali plačati 700 evrov takse.
“Čakam na odločitev uprave. Škropljenje z GF 120 zdaj ne bi bilo smiselno, ker je napovedan dež,” je povedal Danilo Markočič, oljkar v Strunjanu in predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre (Dosi), ki je po sestanku z nekaj večjimi pridelovalci zagnalo akcijo za pridobitev izrednega dovoljenja.
O tem, koliko ostankov fitofarmacevtskih sredstev je v slovenskem oljčnem olju, je bilo opravljenih že nekaj raziskav, a premalo, pa pravi Milena Bučar Miklavčič z Inštituta za oljkarstvo pri Univerzi na Primorskem. Poudarja, da je poglobljeno spremljanje na vseh ravneh v prid pridelovalcem in skozi kakovost in neoporečnost olja seveda tudi potrošnikom.
SAŠO DRAVINEC
