Ob Jadranski cesti v Ankaranu našli ostanke iz rimskih časov

ANKARAN > Sledi starega Rima so arheologi odkrili na območju arheološkega najdišča, ki je del zavarovanega območja Krajinskega parka Debeli rtič. Na plan so prišle med sanacijo brežin in urejanjem odvodnjavanja ob Jadranski cesti.

Med gradbenimi deli na Jadranski cesti prihajajo na plano rimske ostaline

Foto: Občina Ankaran/amfora

Strešniki, amfore, uteži ...

Najdbe iz rimskega obdobja se pojavljajo na globini med 80 in 100 centimetri in večinoma vključujejo ostanke rimskih strešnikov (tegul), redkeje pa tudi odlomke lončenine, kot so deli amfor in uteži ribiških mrež, je za Primorske novice pojasnil arheolog Nenad Smajila iz podjetja Avgusta. Med arheološko raziskavo, ki jo izvaja podjetje, so predmete odkrili v premešanih oziroma naplavljenih plasteh.

Na območju Jadranske ceste so raziskave sprva potekale s testnimi sondami, pri čemer so v večini izkopnih jarkov naleteli na posamezne rimske najdbe. V eni od sond pa so odkrili tudi zidno strukturo, katere starosti za zdaj še ne morejo z gotovostjo potrditi.

Ob Jadranski cesti v Obcini Ankaran so nedavno odkrili zanimive rimske ostaline.

Foto: Občina Ankaran

Arheologi in rimski kovanci

Skupno so odkrili približno 20 predmetov iz rimskega obdobja, večinoma iz 2. stoletja našega štetja. Po besedah Smajile tovrstne najdbe na Debelem rtiču strokovnjakov ne presenečajo, saj je tam v rimskem času stala vila maritima, katere natančne lokacije danes sicer ne poznajo. "V bližini je delovala tudi ribogojnica. Območje je bilo gosto poseljeno, zato so takšne najdbe dokaj pogoste," pojasnjuje Smajila. Podobne najdbe so arheologi odkrili že pred približno dvema letoma med urejanjem kanalizacije in odvodnjavanja meteornih voda v turističnem naselju Adria.

Na vprašanje, kaj bi si arheologi še želeli odkriti, Smajila odgovarja, da bi bili pravi "zaklad" rimski kovanci, saj omogočajo natančnejše datiranje zemeljskih plasti in najdb v njih. Napol v šali, napol zares dodaja, da bi si želeli najti tudi zlatnike. "Ne zato, ker bi jih prodali, temveč zato, ker se običajno najbolje ohranijo, imajo najlepše gravure in jih je najlažje datirati. Čeprav so zelo redki. V 2. stoletju so bili sicer najbolj v obtoku sesterci, kovanci debeline od dva do štiri milimetre, na katerih so gravure pogosto zelo lepo vidne," navdušeno pove.

Ankaran oblegan že v antičnih časih

Smajila še dodaja, da je bilo celotno območje Ankarana in slovenske Istre živahno naseljeno že antičnih časih. "Naselbine so se raztezale vzdolž celotne obale istrskega polotoka vse do Ogleja." Ankaran je bil po njegovih besedah zaradi ugodne lege, sončne izpostavljenosti in bližine morja privlačen že v rimskem času, ko je bil Rim v 2. stoletju na vrhuncu svoje moči in še ni bil izpostavljen večjim migracijskim pritiskom.