Nove stopnice do Olma

Odkar so Študentski domovi Koper kupili nekdanji luški samski dom v Prisojah, počasi, a vztrajno poteka preobrazba stavbe in njene okolice. Nazadnje je k lepšemu videzu prispevalo tudi šest prostovoljcev iz tujine - pet Francozov in Američan.

KOPER > “Tukaj so nam prostovoljci iz tujine pomagali narediti stopnice, s katerimi smo pot do Olma naredili veliko bolj varno. Pa kako pridno so delali! Kot da bi to bil njihov dom,” je na mladino, ki je udarniško gradila, ponosen Davor Kravanja, upravnik Študentskega doma v koprskih Prisojah.

Spremembe v dobro Prisoj in Olma

Spremembe, ki se dogajajo okoli študentskega doma v Prisojah, so načrtovane ne samo v dobro stanovalcev, temveč obeh sosesk - Prisoj in Olma. Čeprav zanika, da je imelo njegovo prigovarjanje tako velik vpliv, Davor Kravanja, upravnik doma v Prisojah, želi z velikimi spremembami narediti še več sprememb.

“Tukaj bomo posadili čim več sadnih dreves, da jih bodo otroci lahko rabutali,” pravi Kravanja in pokaže na terase, ki se od doma spuščajo proti Olmu oziroma Oljčni poti. Ne, zelenice ne bodo ogradili, pač pa se bodo lahko po njej sprehajali vsi, ki bodo to želeli.

Oživitev danes študentskega, dolga leta samskega doma v Prisojah, je s seboj prinesla tudi prepotrebno čiščenje okolice. Denimo, gozda bambusa, ki je rasel na posesti in v katerem so imeli bližnji odvisniki svoje zatočišče, za seboj pa puščali rabljene brizgalke. Zdaj jih tam ni več, gozd bambusa pa so močno razredčili. “Če želiš spremembe, bodi del sprememb. Mi smo se odločili za takšen pristop,” dodaja Kravanja.

Igrišče s košem čaka na igralce

In znova so odprta tudi vrata bližnjega igrišča, na katerem so dolgo parkirali zgolj avtomobili. “Koš je ostal, tako da bodo lahko mladi igrali 'trojke', del igrišča pa ostaja namenjen parkiranju,” pravi Davor Kravanja, prepričan, da kljub vandalizmu in prisotnosti odvisnikov igrišč ne smemo zapirati. “Sporočila, ki ga ob takšnem ravnanju pošiljamo v javnost, ne morejo biti spodbudna,” meni Kravanja.

Janez Matos iz društva Park Istra že peto leto gosti prostovoljce iz vse Evrope, trenutno jih je 34 in med njimi so tudi “prisojski junaki”: Francozi Marian Bernard, Edwige Gresser, Mathian Fouquet, Julie Delestrade in Camille Brissiaud ter Lewis Heinlein iz ZDA.

“Prek celega leta pride približno 200 prostovoljcev, ki pomagajo različnim posameznikom, jim, denimo, očistijo škarpe, nevladnim organizacijam in lokalni skupnosti. Vedno več ljudi nas kliče,” omeni še Janez Matos, ki je podobno društvo vodil že v Ljubljani, sedaj pa peto leto deluje v Istri, kjer za potrebe prostovoljstva urejajo nekdanjo stražarnico na Kastelcu, ki so jo dobili v nekajletno brezplačno uporabo od ministrstva za obrambo.

---