Nova pravila in višji stroški izolski bolnišnici povzročili izgubo
Na zadnji seji sveta zavoda Splošne bolnišnice Izola so člani obravnavali poslovanje ustanove v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Po daljšem obdobju pozitivnega poslovanja bolnišnica prvo tričetrtletje zaključuje z izgubo v višini 230.000 evrov.
Radivoj Nardin (levo) in Tomaž Gantar
Foto: Bojan Kralj/sta“Če se bo trend nadaljeval, se bodo stvari le še poslabševale,” je opozoril direktor bolnišnice Radivoj Nardin. Po njegovih besedah je izguba posledica zmanjšanih prihodkov zaradi novih pravil in ukrepov, višjih cen laboratorijskih preiskav, medicinskega materiala in zdravil ter naraščajočih stroškov dela. V devetih mesecih so tako zabeležili kar 1,5 milijona evrov manj prihodkov.
Med razlogi za to so tudi odločitve Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ne plačuje določenih zdravniških pregledov - med njimi prvih anestezioloških pregledov pred operacijami in nekaterih laboratorijskih preiskav. Med drugim je bilo na primer na otorinolaringološkem oddelku plačanih le polovica posegov, v urgentnem centru pa so količino storitev, ki jih lahko opravijo, še dodatno zmanjšali, kar je bolnišnici pridelalo 450.000 evrov izpada prihodkov.
Splošna bolnišnica Izola po prvih devetih mesecih letošnjega leta beleži izgubo v višini 230.000 evrov.
Foto: Tomaž Primožič/fpa“Novi ukrepi in nižanje cen močno ožijo manevrski prostor. Prej smo lahko iskali rešitve, danes pa so z novimi pravili te možnosti omejene. Prepovedovati in omejevati preiskave ter posege ni prava pot. Mi spremljamo, vodimo evidence, ampak ko bolnik potrebuje drago zdravilo, ga mora dobiti, težko rečeš, da ne,” je opozoril strokovni direktor Tomaž Gantar. Dodal je, da javni zavodi pri tem izgubljajo pred zasebniki: “Če se bo nadaljevalo tako, bomo izgubili kader in paciente, kar bo za javno zdravstvo zelo slabo.”
Kljub finančnim težavam pa je bolnišnici uspelo skrajšati čakalne dobe in zmanjšati število čakajočih. Delno je to posledica nove metodologije štetja nedopustno čakajočih, a večinoma bolnišnica opravi celo več posegov, kot jih načrtuje. Zmanjšali so tudi število kontrolnih pregledov, ki jih natančneje nadzorujejo.
Svet zavoda se je seznanil tudi s poročilom o čakalnih dobah, ki potrjuje, da bolnišnica pacientom zagotavlja točne podatke o prvih prostih terminih. Zaradi napak v centralnem informacijskem sistemu Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa prihaja do neskladja v podatkih o številu čakajočih.
V oktobru se je število kontrolnih pregledov v primerjavi s septembrom zmanjšalo za en odstotek, prvih pregledov pa za enak delež povečalo. Čakalne dobe so se skrajšale pri kardioloških, gastroenteroloških, otroških alergoloških pregledih ter pri pregledih dojk, podaljšale pa pri ultrazvoku dojk in prvem nevrološkem pregledu. Največ bolnikov trenutno čaka na prvi dermatološki pregled, sledi ultrazvok srca. Med tistimi, ki čakajo na dermatološki pregled je tudi največ nedopustno dolgo čakajočih, to pa zaradi tega, ker je izolska bolnišnica edini koncesionar za to področje v regiji, število teh pregledov že od januarja narašča. • eb