Ne hodi spodaj - klif se ruši in se bo še!

Potem ko je konec lanskega leta prišlo do večjega podora strunjanskega klifa, so si stanje ogledali geologi. Na podlagi primerjav zdajšnjega stanja in stanja iz leta 2018 so izračunali prostornino podora, območje pa bodo preučevali še naprej. Morebitnim sprehajalcem približevanje odsvetujejo, saj bi vsak trenutek lahko prišlo do ponovnega podora.

STRUNJAN > “Prišlo je do podora v velikosti približno 2000 kubičnih metrov na strmem pobočju, sprožitveni dejavnik pa je bila najverjetneje predhodna namočenost kamnin zaradi intenzivnih padavin v novembru v kombinaciji s temperaturo, saj so temperaturna nihanja v teh dneh precejšnja in se kamnine zato krčijo in raztezajo,” dogajanje v Mesečevem zalivu konec lanskega leta opisuje geolog Timotej Verbovšek z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Dodaja, da je sprožitveni dejavnik za padanje skal lahko tudi veter, predvsem sunkovita burja, ki premika drevesa na robu klifa in s tem fizično premika korenine. Pomemben proces je tudi erozija morja, saj valovi odnašajo nakopičeni material na obali in spodjedajo kamnine.

Geologi so si najnovejši podor prejšnji teden ogledali zaradi aktualnosti dogodka, pa tudi dejstva, da morje in padavine nastali podor hitro erodirajo in se stanje podora zato spreminja. Ta del klifa je bil posnet že prej, leta 2018, zato so imeli na voljo primerjavo stanja izpred dveh let in sedanjega, iz česar so naredili izračun prostornine podora. S problematiko padanja skal in kamenja v Mesečevem zalivu pa so se ukvarjali že leta 2017, ko so v sodelovanju s Krajinskim parkom Strunjan izdelali karto ogroženosti za informacije obiskovalcev.

Timotej Verbovšek

geolog

“Pogosti so pojavi krušenja mehkejših laporovcev, ki lažje preperevajo in jih slišimo kot droben pesek, ki se kotali za našim hrbtom, ko ležimo na plaži. To je že alarmanten dogodek.”

“Tudi v prihodnje lahko pričakujemo vse velikosti izpadanja kamenja in skal, večinoma se tekom leta prožijo manjši podori in manjša izpadanja, ki pa so zelo nevarna,” pravi Verbovšek. “Pogosti so pojavi krušenja mehkejših laporovcev, ki lažje preperevajo in jih slišimo kot droben pesek, ki se kotali za našim hrbtom, ko ležimo na plaži. To je že alarmanten dogodek,” opozarja geolog, ki napoveduje, da bodo območje opazovali še naprej. Želijo si, da bi jim uspela prijava na raziskovalni projekt, v okviru katerega bi imeli možnost temeljnega raziskovanja geoloških procesov z natančnimi geodetskimi metodami in bi precej bolje poznali, kje in zakaj prihaja do večjih procesov erozije. Tako bi lahko tudi bolje obveščali obiskovalce in kopalce, ki pa jim že zdaj priporočajo, da na samo lokacijo podora nikakor ne hodijo.

Enako opozarjajo tudi v Krajinskem parku Strunjan. “Načeloma se dostopa do morja ne omejuje, mi lahko le opozarjamo ljudi, tudi z dodatnimi opozorilnimi tablami, naj tja ne hodijo, saj je zdaj to še posebej nevarno,” pravi direktor Robert Smrekar.


Najbolj brano