“Naravni rezervat je občutljiv, omejiti je treba število obiskovalcev”

KOPER > Škocjanski zatok je največje polslano mokrišče v Sloveniji, obsega skoraj 123 hektarjev površin. Je del omrežja Natura 2000. Območje je razglašeno kot posebno varstveno območje za pet habitatnih tipov, 15 vrst ptic in dve drugi živalski vrsti. Zatok nudi zavetje številnim pticam, njihovo vrstno bogastvo v rezervatu pa se iz leta v leto izboljšuje, opažajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki upravlja z rezervatom.

Največja naravovarstvena vrednota rezervata so gnezdilke, ki so ga naselile po renaturaciji. Med njimi so na primer navadna in mala čigra, polojnik, rdečenogi martinec, beločeli in mali deževnik, čapljica, rakar, mokož in rjava čaplja, izpostavljajo v društvu. Kot poudarjajo, so vse omenjene vrste varstveno zelo pomembne na državni in mednarodni ravni, njihove populacije v Škocjanskem zatoku pa so stabilne ali celo rastejo.

Po večletni obnovi bo opazovalnica ptic kmalu znova odprla svoja vrata.

Foto: Nives Krebelj

Pet novih gnezdilk v zatoku

“Obenem smo v zadnjih dveh letih pridobili kar pet novih gnezdilk: pritlikavega kormorana, raco žličarico, duplinsko kozarko, sivo čapljo in konopnico,” so ponosni v rezervatu.

Trenutno so glede na sezono v Škocjanskem zatoku prisotne predvsem vrste, ki tam prezimujejo. Kot pojasnjujejo v DOPPS, so med vrstami iz severnejših krajev, ki prezimujejo v Sredozemlju, predvsem race različnih vrst, gosi in liske, ki so tudi sicer v zatoku najštevilčnejše. Njihova prezimujoča jata tokrat šteje do 600 osebkov.

“Ptice se selijo zaradi hrane in boljših življenjskih pogojev ter zato vsako leto preletijo ogromne razdalje,” opisujejo v društvu. Za preživetje ptic selivk so izjemnega pomena ustrezna gnezdišča na severu, počivališča na selitvenih poteh in primerna prezimovališča na jugu. Škocjanski zatok je zanje idealen zaradi pestrega prepleta polslanih in sladkovodnih življenjskih okolij.

Sveti ibis (Threskiornis aethiopicus) je precej družabna ptica.

Foto:

Rast obiska veseli, a zaščiteno območje
ima omejitve

Vstop v rezervat je prost za individualne obiskovalce, družine in skupine do 10 oseb. Ocenjujejo, da je teh od 20.000 do 30.000 letno. Za skupine z več kot deset obiskovalci ter za vse izobraževalne skupine je vodenje obvezno ne glede na število udeležencev. Plačljivih vodenj se letno udeleži od 5000 do 6000 obiskovalcev.

“Število vodenih ogledov in drugih programov, ki med drugim zajemajo predavanja, razstave ter jahanja s kamarškimi konji, se iz leta v leto povečuje, kar potrjuje vse večje zanimanje za spoznavanje narave in pomen njenega varovanja,” pravijo v DOPPS. V zadnjih petih letih prihaja tudi več obiskovalcev iz tujine.

Kot pojasnjujejo, se je obisk povečal po letu 2016 s pridobitvijo novih objektov, izboljšano infrastrukturo in razširjeno ponudbo. Celotna vrednost takratne investicije, v katero so po podatkih ministrstva za naravne vire in prostor všteti tudi celokupni stroški izdelave projektne dokumentacije, gradbenega nadzora, postavitve in opreme vseh objektov v naravnem rezervatu, je znašala nekaj več kot 3,2 milijona evrov.

Škocjanski zatok gosti tudi druge živali - ne samo ptičev.

Foto: Danilo Kotnik

Kot ob tem opozarjajo v DOPPS, pa povečan obisk ne pomeni, da lahko rast obiskovalcev traja v nedogled. “Naravni rezervat je zelo občutljivo območje in nujno je potrebno omejevati število obiskovalcev,” izpostavljajo. Le tako bo namreč mogoče zagotoviti učinkovito varstvo življenjskega prostora številnih redkih in ogroženih živalskih ter rastlinskih vrst.

Projektna sredstva za nadgradnjo programov

V Škocjanskem zatoku je vsakoletno financiranje vezano na konkretne, potrjene aktivnosti. Kot pojasnjujejo, se višina financiranja med leti razlikuje in je vezana izključno na načrtovane aktivnosti. Letos so tako iz državne proračunske postavke za redno upravljanje prejeli 339.200 evrov. Nekaj manj kot polovico tega zneska so namenili za stroške dela, preostanek pa za materialne stroške in izvedbo programskih aktivnosti, navajajo v društvu.

Redno upravljanje zatoka financira država, medtem ko projektna sredstva omogočajo nadgradnjo programov, infrastrukture in naravovarstvenega dela. Pomemben delež prispevajo lastni prihodki, ki kot rezultat neprofitne narave upravljavca DOPPS v celoti ostajajo v rezervatu in služijo izvajanju programa dela.

V rezervatu poudarjajo, da v letih z večjimi investicijami ali ukrepi sklada za podnebne spremembe naraste delež državnih ali podnebnih finančnih sredstev. Medtem je v letih, ko se izvajajo večji projekti, kot sta Interreg ali Life, višji delež projektnih sredstev, lastni prihodki pa so odvisni od obiska, ponudbe in izvedenih programov.

V prihodnjem letu na obstoječi infrastrukturi rezervata načeloma ne načrtujejo novih investicij, osredotočili se bodo na izvedbo dejavnosti, ki so med obiskovalci najbolj priljubljene. Med drugim februarja pripravljajo delavnico ob dnevu mokrišč, ex tempore ob svetovnem dnevu voda v marcu, delavnice od dnevu biotske raznovrstnosti v maju ter vodeno opazovanje ob evropskem dnevu opazovanja ptic v oktobru. V sodelovanju z društvom Morigenos bodo oktobra izvedli doživljajsko vodenje po zatoku ob svetovnem dnevu živali. •