Naložbe izgubljamo zaradi davkov, birokracije in zakonodaje

PORTOROŽ • Drugi dan kongresa je bil posvečen razmisleku o prihodnosti države pred volitvami 2026. V razpravi so sodelovali finančni minister Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda), gospodarski minister Matjaž Han (SD), Zdravko Počivalšek (SDS), Jernej Vrtovec (NSi), dr. Anže Logar (Demokrati), dr. Vladimir Prebilič, ki naj bi v prihodnjem mesecu ustanovil svojo stranko, ter predsednik državnega sveta Marko Lotrič (Fokus). Večina se je strinjala, da Slovenija nujno potrebuje davčno razbremenitev plač, zmanjšanje birokratskih ovir ter jasno določene razvojne prioritete. “Pametne rešitve, ki bodo dobre za Slovenijo, bomo podprli tudi, če bomo v opoziciji,” se je zavezal Han.

Slovenija po pandemiji: v solidni kondiciji, a nazaduje v konkurenčnosti

Strokovne iztočnice za razpravo so podali profesor dr. Mojmir Mrak (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani), profesorica dr. Andreja Jaklič (Fakulteta za družbene vede v Ljubljani) in dr. Peter Wostner (Urad za makroekonomske analize in razvoj - UMAR). Mrak je opozoril, da je Slovenija po covidu v solidnem stanju, a izgublja konkurenčnost zaradi slabega poslovnega okolja, nepredvidljive davčne politike in nizkih podjetniških investicij. Ob tem je napovedal rast obrambnih izdatkov, najverjetneje z dodatnim zadolževanjem, ter opozoril na prepočasno črpanje evropskih sredstev.

“V naslednjih desetih letih se bo vzpostavil nov globalni red, v katerem bo Evropa potrebovala resen razmislek o svoji vlogi,” je izpostavil Mrak. Tudi Jaklič je opozorila na zmanjšano privlačnost Slovenije za tuje investicije: “Geografska lega in članstvo v Evropski uniji ne zadostujeta več. Investitorje odvračajo počasna birokracija, kompleksna zakonodaja in visoke davčne obremenitve dela.” Logar je bil jasen: “Zaradi davkov smo na sivi strani. Slovenija bi lahko bila zlata destinacija.” Prebilič pa je pozval: “Manj obljubljajmo, manj napovedujmo in več delajmo.”

Pritisk na plin za inovacijsko rast

Dr. Peter Wostner je izpostavil, da je za ohranjanje kakovosti življenja v Sloveniji ključna pospešitev prehoda v inovacijsko podprto rast z visoko produktivnostjo. Po njegovem mnenju potrebujemo več podjetij z visoko dodano vrednostjo ter politično-družbeni konsenz o strateških prioritetah. “Ključne besede so: aktivacija, atraktivnost, avtomatizacija, investicije v kadre prihodnosti in modernizacija,” je podčrtal. Na vprašanje, kdaj bodo strategije prerasle v dejanja, se je Počivalšek pošalil, da je “biblija slovenskega gospodarstva Akcijski načrt Združenja Manager”. Logar pa je dodal, naj bo prvi ukrep prihodnje vlade razbremenitev dela in uvedba razvojne kapice.

Opozorila pred izgubljenimi priložnostmi

Uvodni dan kongresa je predsednik Združenja Manager dr. Iztok Seljak izpostavil, da bo Slovenija za preboj iz povprečja potrebovala odločne spremembe: “Spredaj je vedno veliko nezasedenega prostora. Ključno je, da ne ostanemo v coni udobja, temveč razvijemo rešitve in poslovne modele za dolgoročno konkurenčnost.”

Izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič, ki je tudi moderirala dogodek, je bila jasna: brez odločnih reform bo Slovenija le nemočno opazovala, kako se drobijo temelji blaginje. Ob demografskih premikih bo nujna daljša delovna doba, večja vključenost starejših, privabljanje tujih talentov in povečana robotizacija.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos pa je poudarila, da EU ne sme biti birokratska ovira, ampak prostor, kjer podjetja najdejo pogoje za rast. “Ne moremo samo čakati, da nevihta mine,” je izpostavila.

Glasovi iz tujine: nevarnost paralize zaradi strahu

Ameriški politični analitik Jonathan Terra je opozoril, da je največja nevarnost podjetij strah pred negotovostjo. “Strah vodi v paralizo, paraliza v stagnacijo, stagnacija pa v neuspeh,” je dejal. Švedska strokovnjakinja za tehnologijo in poslovanje Claudia Ollson pa je izpostavila, da bo največji vpliv umetne inteligence v tem, kar bo zahtevala od ljudi: “Tisti, ki bodo znali krmariti na presečišču tehnologije, poslovanja in človeškega potenciala, bodo oblikovali prihodnost.”

Manager leta 2025 je Enver Šišić

Vrhunec prvega dne je bila podelitev priznanj. Manager leta 2025 je postal Enver Šišić, generalni direktor Skupine Perutnina Ptuj, ki je v petih letih podvojila prodajne količine in prihodke povečala na 532 milijonov evrov. Podjetje zaposluje več kot 5100 ljudi in je danes ena najhitreje rastočih agroživilskih skupin v regiji. “Vodenje podjetja je najprej odgovornost do ljudi,” je ob prejemu priznanja dejal Šišić.

Priznanje Vključi.Vse ptujski Interi

Prejemnik priznanja Vključi.Vse 2025 je Intera, visokotehnološko podjetje, ki že 23 let razvija lastne digitalne poslovne rešitve Intrix. “Intera pooseblja vrednote raznolikosti, vključevanja, trajnosti in družbene odgovornosti. Z inovativnostjo, odprtostjo in zavezanostjo k skupnemu dobremu ne le postavlja visoka merila v tehnološki panogi, temveč soustvarja tudi zgledno vključujoče delovno okolje,” piše v obrazložitvi priznanja, ki ga podeljuje Sekcija managerk pri ZM.

Svoje izkušnje s podjetništvom so na okrogli mizi predstavili tudi podjetniki Boštjan Jerončič (Incom Leone), Blaž Strle (BE-Terna skupina) Maja Strnad Cestar (Medis​) Petra Parovel (SWY brand) in Martin Jezeršek (Jezerškek gostinstvo). S prisotnimi so delili izkušnje o svojih izkušnjah v podjetništvu, o vzponih in padcih in o odnosu države do podjetnikov, ki je pogosto mačehovska.•