Na poletnem srečanju Propeler kluba tudi o ladjedelniški dediščini

Na poletnem srečanju članov slovenskega Propeler kluba, ki združuje podjetja in posameznike iz pristaniške in pomorske dejavnosti, so spregovorili o kulturni dediščini tradicionalnega ladjedelništva v Sloveniji. Glavni govorec v konferenčni dvorani hotela Grand Koper je bil vsestranski raziskovalec pomorske dediščine Slobodan Simić Sime iz Pirana. Pomemben del svojega življenja je posvetil restavriranju, gradnji in preučevanju tradicionalnih plovil. Je tudi avtor več knjig in strokovnih prispevkov ter priznan in večkrat nagrajeni fotograf, modelar, zbiratelj z izjemno bogato zbirko več kot 80.000 starimi predmeti o zgodovini istrskih mest. Prizadeva si za ohranjanje kulturne dediščine Pirana, je tudi pobudnik zaščite sredozemskega načina življenja pri nas. "Sem velik firbec, vse me zanima, moj svet je tako svet visokih tehnologij kot tudi zgodovina, dediščina, izdelava bark. Tradicionalno ladjedelstvo je obrtniška spretnost in znanje, s pomočjo katerega se ta plovila izdeluje. Vsa tradicionalna plovila so lesena in Slovenija je s svojim bogastvom lesa pravi raj, a ga ne znamo izkoristiti. Najbolj znana istrska tradicionalna plovila so batana, topo, bragoc, bracera in trabakula,” je pojasnjeval na klubskem večeru. Obžaluje, da v Piranu ni več niti ene batane, med drugim pa je povedal, da je eno najlepših slovenskih zgodovinskih plovil Burja, ki se je iz tovornega pod okriljem Splošne plovbe prelevilo v turistično, svojo pot končalo na odpadu.