Moleto je zanemarjen in propada
Nekdanji mandrač Moleto v Žusterni, ki je že dolgo nazaj izgubil status uradnega pristanišča, je priljubljeno divje kopališče številnih domačinov. Ti pa že nekaj desetletij žalostno opazujejo, kako zanemarjen propada. Občina bo ta predel zajela v zasnovo celovite ureditve obale med Koprom in Izolo, za kar naj bi poskrbeli v prihodnjih letih. Do takrat pa ...
KOPER > “Na Moletu sem se kopal, ko sem imel komaj šest let, to je bilo davnega leta 1947. V pristanu so bili dva ali trije čolni ribiča Babiča, ki je stanoval v bližnji hiši, poleg teh pa še nekaj čolnov takratne pomorske šole. Moleto je bil vzorno vzdrževan. Kasneje smo ga uporabljali za plavalna tekmovanja, za skoke v vodo in za vaterpolo. Imeli smo celo dve ekipi, seniorsko in mladinsko,” se spominja Koprčan Zlatan Čok.
Cement na pomolih razpada, stopnice so nevarne
Razočarano ugotavlja, da je danes pristan “skrajno degradiran, zanemarjen in razpadajoč”.
Območje mandrača Moleto je spomeniško zaščiteno, saj je del arheološkega najdišča.
Bolj poškodovan je levi del mandrača v smeri proti Izoli. Zgornji sloj cementa razpada, zlasti ob robovih manjkajo celi kosi cementa, mnogi se krušijo, stopnice so razpadle. Kjer so včasih bile železne rinke za privez čolnov, zijajo luknje, ki najedajo površino pomolov. Takšna dotrajanost lahko predstavlja tudi tveganje za poškodbe kopalcev.
Zlatan Čok
domačin iz Kopra
“V moji mladosti je bil Moleto vzorno vzdrževan. Danes je pristan skrajno degradiran, zanemarjen in razpadajoči.”
Urejanje mandrača skupaj z obalnim območjem
Kdaj se bo torej koprska občina lotila obnove precej dotrajanega mandrača? Kot odgovarjajo, bodo ureditev tega predela zajeli v zasnovo celovite ureditve obale med Koprom in Izolo.
“V skladu z veljavnim prostorskim aktom je možna rekonstrukcija in sanacija pristana v zdajšnjih gabaritih, kar zajema tudi čiščenje notranjosti. Urejanje obalnega območja je predvideno v obdobju med letoma 2023 in 2025, višina naložbe, predvidene končne ureditve in časovni načrt izvajanja pa bodo znani po izvedbi vseh aktivnosti v projektu,” pojasnjujejo v občini.
V projekt skupaj z izolsko občino
V sodelovanju s sosednjo občino Izola so namreč pod okriljem projekta Interreg Adrion Eusair Facility point, lani pridobili akcijski načrt in projektno nalogo za skupno strategijo razvoja in načrtovanja na območju, ki se razteza na 3,5 kilometrih ob nekdanji obalni cesti med Žusterno in avtokampom Jadranka. Akcijski načrt je nujen del projekta, saj bo obema občinama omogočal prijavo za pridobitev nepovratnega evropskega denarja v obdobju 2021-2027.
V koprski občini bodo na podlagi lokacijskega načrta za ureditev obale Koper-Izola 1. faza iz leta 2005 najprej izvedli javni projektni natečaj, nakar bodo pridobili projektno dokumentacijo in dovoljenja za posege v prostor. Kot navajajo, so že naročili popis habitatnih tipov in morske biodiverzitete v priobalnem območju koprske občine, ki bo pomembna strokovna podlaga pri nadaljnjih postopkih priprave projektne dokumentacije.
